Kako nastaja naša hiška

Tako hiša, kot mojstri in tudi mi v teh prazničnih dneh bolj počivamo. Novic z gradbišča torej ni, razen tega, da se estrih suši (kar pa tudi ni nepomembno).

Imamo pa sedaj čas, da v blogu obdelamo kakšno temo, ki smo jo prej neupravičeno spustili. V teh mrzlih jutrih nam najprej pride na misel izolacija. Ta tema je med graditelji zelo popularna. Vendar večino zanima le debelina in le redki se poglobijo v material. Prvi na listi je verjetno še vedno stiropor. Je zelo dober izolator, poceni in enostavno ga je vgrajevati. Na drugem mestu sta kamena in steklena volna. Bistvenih razlik med njima ne poznam, sta pa obe naravni parapropustni izolaciji, imata poleg termične tudi zelo dobro zvočno izolativnost in sta negorljivi. Torej kar nekaj plusov v primerjavi s stiroporom. Mislim pa, da tudi cena ni bistveno večja.
Od tu naprej pa zaidejo le redki, čeprav se nam ponuja še vrsta predvsem naravnih materialov. Tu imamo na izbiro celulozo, lesne sekance in lesne komiče, pa tudi izolacijo iz konoplje, pa še kaj bi se našlo. Verjetno bi marsikateri newage-ar izbral konopljo tudi zaradi »boljšega počutja«, ampak moram vas razočarati. Ta izolacija je iz industrijske konoplje, tako da bo potrebno za boljše počutje še vedno kaj posaditi.

Dosti o tem. Mi smo bolj ta leseni, zato izbiramo lesno izolacijo. Lesni kosmiči, ki jih v svoje hiše vgrajuje Jaris, je za nas idealna rešitev. Izdelana je iz lesne mase iglavcev in je predelana do te mere, da dobi obliko mehkih kosmičev, ki se vpihajo v konstrukcijo hiše.
Če koga zanima več, si lahko prebere na:
http://izolacija.jaris.si/modules/news/article.php?storyid=14

Po lastnostih in načinu vgradnje ji je podobna celulozna izolacija, ki jo pridelujejo iz časopisnega papirja, za katerega pa vemo da vsebuje vrsto dodatkov in tudi črnilo, ki ni vedno ekološko neoporečno. Zato jaz glasujem za lesne kosmiče.

Torej, kaj je bistvena prednost teh naravnih izolacij, ki upraviči tudi višjo ceno. Da to ni le namenjeno boljšemu občutku eko gurujev. Ne, obstajajo tudi prednosti, ki se jih da številčno ovrednotiti. Predvsem se ta izolacija izkaže pri povečanju toplotne akumulacije hiše, tako da so tudi montažne (in skeletne) v tem parametru primerljive z zidanimi. S tem se poveča fazni zamik prehoda toplote in kar nas najbolj zanima, prostori tudi poleti ostanejo relativno hladni (če seveda zasenčimo okna) in ni potrebe vgradnje klima naprav. To je teorija, za katero so me prepričali, da drži. Praksa pa bo naslednje poletje pokazala svoje.
Naslednja bistvena prednost lesne izolacije je, da diha. To pomeni, da sprejema in oddaja vodno paro ter s tem uravnava vlago v prostoru.
Prednosti je še več, a ti dve sta za mene najpomembnejši.

Tukaj je še nekaj slik polnjenja izolacije v skelet naše hiše:

Polnjenje izolacije v mašino, ki jo zdrobi in vpiha v cev

Po cevi gre izolacija v notranjost hiše

 
Izolacija se vpiha skozi luknje v OSB ploščah v skelet

Tole je pa še en filmček:
polnjenjeizolacije.WMV

To mi je pa bil do pred kratkim čisto nepoznan pojem. Pravzaprav si nisem predstavljal niti, kam se polaga, še manj pa kakšna je njegova vloga. Kolegi, ki so bolj gradbeno izobraženi (so si že zgradili svoje hiše) so me podučili o osnovah. Nekaj malega pa sem izvedel tudi preko interneta. Za tiste neuke, ki so na istem kot jaz pred kakšnim letom, naj povem vsaj najosnovnejše.
Na betonsko ploščo pritličja in leseno ploščo mansarde mojstri inštalaterji napeljejo vrsto cevi za vodovod, ogrevanje in elektriko. Čez te cevi mojstri za estrihe položijo izolacijo. To je v enostavnejši izvedbi stiropor, lahko je kamena volna, ki se ponavadi daje med nadstropjema zaradi boljše zvočne izolativnosti, lahko pa so tudi kakšni drugi bolj lesni izolativni materiali. Čez to izolacijo se položijo cevi za talno ogrevanje, vse skupaj pa se zalije z betonom ali kakšnim drugim materialom (npr. anhidridni tekoči estrihi). Pravzaprav se ta nekaj centimetrska plast imenuje estrih, čeprav mnogi v ta pojem štejejo tudi izolacijo. Zelo pomembno je, da je beton vsaj nekaj mm ločen od sten. Tako se prepreči zvoku prehod med nadstropjema. Po polaganju pa nas čaka sušenje. Praviloma naj bi bilo en teden za cm estriha dovolj, a če želimo polagati parket, si je potrebno rezervirati vsaj dvakrat toliko časa. To pa je pri hitri montažni gradnji kar velika zamuda. Skrajšamo jo lahko s posebnimi sušilci (kar seveda stane) ali pa namesto betona položimo OSB ali kartonske plošče. To je suhi estrih, ki pa ga izberemo, če nam res primanjkuje časa.
Bolj podrobno se v to temo nisem poglabljal. Je vse skupaj prišlo prehitro. Sprva sem načrtoval polaganje estriha nekje konec februarja. Nato pa sem po prigovarjanju Borisa in s pospešenim delom mojstrov inštalaterjev prestavil plan za dva meseca nazaj, na december. Kaj takega se mi v moji strokovni karieri še ni zgodilo. Roki projektov se povsod in vedno prestavljajo le v prihodnost! Se mi je sprva, ko je Boris omenil, da bi mogoče estrihe polagali pred novim leto, zdelo, da se šali. Ga sprva sploh nisem jemal resno. Danes pa smo 22 decembra in estrihi so v hiši, tako v kleti kot tudi v pritličju in mansardi. Ja, če bi midva z Borisom gradila avtoceste, bi sedaj ravnokar končevali odsek Jelšane - Postojna.
In kdo je ta mojster, ki je bil pripravljen priti v dobrem tednu po prvem klicu in delo tudi v teh mrzlih dneh opraviti. To je Eko z Jesenic. Mogoče si marsikdo misli, to je taka eko hiša, da je še mojster za estrihe eko. Ne, menda je temu mojstru res ime Eko. O njem pa vem le toliko, da mi ga je priporočil moj zidar in da ima ekipo, ki svoje delo dobro in za pošteno ceno opravi. Malce smo imeli sicer problemov z zelo hladnimi dnevi. Ampak z dodatki v beton smo tudi to premagali. Zaenkrat razen manjše luknjice v sobi v mansardi, ki je nastala zaradi ledu v betonu, večjih pomanjkljivosti nismo opazili. Še cena:
- klet 65m2 7cm stiropora 70, 5cm betona
- pritličje 60m2 5cm tekočega stiropora, 5cm betona
- mansarda 2cm stiropora, 3cm volne, 5cm betona
Vse skupaj okroglih 3000Eur.

Pripravljeno na polaganje

Estrih mašina

Polaganje in glajenje

Delo je gotovo

Imamo nova vrata. Včeraj sem dobil čisto prave ključe našega novega doma. Resda je pot v hišo še vedno odprta skozi klet, ampak občutek je bil vseeno dober. Še posebej, ker so vrata čudovita in zelo kvalitetno narejena. So še precej lepša kot v katalogu na:
http://www.inles.si/cgi-bin/showprod.cgi?parent=26&root=2&level=4&lang=1&id=5418&detailid=5426

Seveda sedaj ni več nobeno presenečenje, da smo v množici plastičnih in aluminijastih vrat izbrali lesena macesnova. Tako kot okna smo jih naročili v podjetju Inles Ribnica.

Drugače pa je ta teden kljub hladnim jutrom, vsaj kar se dela v hiši tiče, še vedno vroč. Mojstri za inštalacije so svoje delo zaključili. Sedaj pa se še estriharji borijo z mrazom. Upam, da bo sonce toliko ogrelo ozračje, da bodo še pred prazniki svoje delo opravili. Potem, pa naj se estrihi v miru sušijo. Jim dam dobra dva meseca.

Kdor si ni prišel pogledat skeleta, bo moral svoj firbec napasti pri kakšni drugi hiši. V tem tednu se je naša popolnoma zaprla. Z zunanje strani so jo obdali s 6cm fasadno lesno izolacijo Agepan. V vmesni prostor med skelet pa so konec tedna začeli vpihovati izolacijo iz lesnih kosmičev. O oknih sem že govoril, čakamo le še na vhodna vrata. Tako je sedaj v hiši že prav prijetno nemrzlo.
Tudi notranjost kaže popolnoma spremenjen obraz. Obdelan je strop mansarde in nekaj notranjih sten. V roke so pošteno pljunili tudi mojstri inštalaterji. Vodovod je zaključen, od centralnega ogrevanja manjka le še talno ogrevanje, za elektriko in prezračevanje potrebujejo le še kakšen dan. 2 tedenski rok, ki sem ga dal mojstrom, so vsi dobro izkoristili. Pa da ne pozabim, tudi v kleti so zidarji postavili še dve manjkajoči steni iz siporeksa in klet hidroizolirali. Kar pester teden, kajne?
Naslednji teden je na vrsti izolacija na podih, talno ogrevanje in estrih. Če nam uspe še ta podvig, gremo lahko vsi skupaj na zaslužen novoletni dopust. No ja, mene čakajo še dolgovi v službi, ki sem jih nabral v zadnjih tednih, ko sem kar nekaj ur vsako dopoldne prebil na parceli. Tako bo moj dopust malce okrnjen.
Obljubim, da slike prilepim jutri. Sem fotoaparat pozabil v avtu, pa se mi ga ne ljubi iskat. Stanujem namreč v bloku, kar pomeni 57 stopnic v eno smer. O, kdaj se bomo preselili?!

Naslednji dan:
Evo slike so tu:

Hiša je pokrita s fasadnimi lesnimi ploščami Agepan

Polnjenje izolacije iz lesnih kosmičev

Inštalacije za prezračevanje in vodovod

Centralno ogrevanje in elektro inštalacije

Glavna novost tega tedna je vgradnja oken. Tako se odprtine v steni počasi zapirajo in notranjost postaja vse toplejša in s tem tudi prijetnejša. Tudi zunanjost postaja vse bolj podobna končnemu videzu.
Je pa izbira oken ena od najpomembnejših odločitev pri gradnji hiše in vpliva na vrsto dejavnikov od izgleda do toplotnih karakteristik stavbe.

Okna bistveno vplivajo tako na zunanjo podobo hiše, kot tudi vseh notranjih prostorov. Njihova velikost in pozicija se določita že v arhitekturi. V zadnjem času so popularne vse večje in večje površine oken. Nekatere hiše imajo že cele stene steklene. Se mi zdi, da na področju montažne gradnje pri tem prednjači Kager.
Tudi pri nas smo podlegli tej evforiji, še posebej Urša, ki je že od vsega začetka navijala za čim več in čim večja okna. Tudi jaz sem se kar strinjal z njo in te želje smo prelili v arhitekturni načrt. Res pa, da smo sedaj, ko so okna vgrajena, vsi malce presenečeni, kako velika so. Pravzaprav smo bili presenečeni le prvi trenutek, sedaj pa smo že navdušeni, še posebej ko se zjutraj v sončnem vremenu sprehajamo po hiši in so vsi prostori zelo lepo osvetljeni.

Druga pomembna stvar je pozicija oken. Za čim boljši izkoristek sončnega sevanja pozimi se priporoča, da je čim več oken na južni strani hiše in čim manj na severni. Na žalost so zahteve za topli del leta ravno obratne, vendar obračajočih hiš danes še ne delajo. Ker je hladni del leta v naših krajih še vedno precej daljši od vročega, imamo tudi mi večino oken na JV in JZ fasadi.

Tretja odločitev je okvir okna. Pred časom so velik bum naredila plastična okna. Reklamirajo se kot okna, ki ne potrebujejo vzdrževanja. Ali je to res, bomo videli šele, ko bodo stara 30, 40 let. Po mojem mnenju kakšnih večjih prednosti pred lesenimi nimajo, imajo pa eno večjo pomanjkljivost, nikoli ne bodo dosegla lepote in topline lesa. To za marsikoga ni pomemben dejavnik, vendar je takih iz leta v leto manj.
Proizvajalci ponujajo tudi lesene okvire, ki imajo zunanji del obložen z aluminijem, ki les zaščiti pred zunanjimi vremenskimi neprilikami, a cene so kar visoke.
Možni so tudi popolnoma aluminijasti okviri, a več od tega, da se lahko dobijo, ne vem.

Ko se na koncu seveda odločimo za lesena okna, je potrebno izbrati še vrsto lesa. Najbolj trpežna in po mojih merilih tudi lepa so macesnova. Jasno, te smo izbrali tudi mi. Kakšnih 20% so bile dražje v primerjavi s plastičnimi, kar se mi nikakor ni zdelo preveč.

Ne, nismo še na koncu z možnostmi. Tudi pri zasteklitvi jih imamo kar nekaj. Običajna so dandanes termopan okna z dvema stekloma in plinskim polnjenjem (U=1,1 W/m2K). Prodirajo pa že troslojna, ki so precej bolj toplotno izolativna (U=0,7 W/m2K). Jaz sem bil z dvoslojnimi sprva popolnoma zadovoljen, a Jarisovci že v svoji osnovni ponudbi ponujajo troslojna. In tako sem z veseljem sprejel njihovo ponudbo. Pomanjkljivost teh oken je le to, da so izredno težka, kar bi pri kakšnih domačih popravilih (mogoče čez kakšnih 20, 30 let) predstavljalo veliko oviro.

Za konec pa je potrebno določiti še proizvajalca oken. Za lesena so v naših krajih trenutno v ospredju Inles iz Ribnice in M Sora iz Žirov. Mi smo izbrali prvega in moram poudariti, da smo z izborom zelo zadovoljni. Tukaj je nekaj slik:

Tile mojstri nam pa lahko krepko zagrenijo življenje. Pomembna je tako kvaliteta kot tudi cena, še bolj pa, ali bo delo opravljeno v vsaj približno dogovorjenem roku. Mojstri, katere je potrebno po nekajdnevnem neuspešnem klicanju po telefonu loviti po gostilnah, počasi odhajajo v penzijo. Večina današnjih je precej bolj resna, še vedno pa se lahko delo nepredvideno zavleče za več tednov. Vsaka taka zamuda pošteno zaplete celoten plan, saj je potrebno že dogovorjene naslednje mojstre prenaročati in kmalu te nihče več ne jemlje resno.
Zato je izbor mojstrov tako pomemben. Ker pa seveda prvič delamo hišo, nikakor nimamo pojma, komu zaupati. Eden od načinov je, da razpošljemo vrsto ponudb in se glede na predračune odločimo. Jaz sem ubral drugo pot. Od dobrega mojstra, do naslednjega dobrega mojstra, in tako naprej do svetlega konca. V bistvu moraš najti le prvega, ta predlaga naslednjega, spet ta naslednjega. Zelo redko se zgodi, da dober mojster predlaga slabega, pa še precej bolj enostavno je, če mojstri, ki se poznajo, delajo skupaj. Nemalo problemov rešijo sami od sebe, brez da bi se bilo potrebno karkoli vpletati.

Moja ekipa je sedaj takale:
Električar: Janez Pfajfar s svojo ekipo
Centralna kurjava: Zvone Stroj & sinovi (ne tisti, ki ima vikend na Dobrči)
Vodovod: Marjan Flajs s svojimi pomagači
Peč in prezračevanje: Knut (ta je v ekipo prišel po drugi poti, saj le on ponuja toplotno črpalko s prezračevanjem)

Sem bil pred začetkom dela inštalaterjev kar malce nervozen, kako se bodo vklopili v precej hiter tempo pri gradnji hiše. In res, na začetku tedna je hiša bolj samevala. Ampak konec tedna (po nekaj telefonskih klicih) so bili v hiši že vsi in opravljenega je že precej dela. Vodovodar potrebuje še kakšen dan, napeljava za centralno ogrevanje je napeljana, električarji so v kleti zaključili, ta teden jih čakata še pritličje in mansarda. Kljub precejšnji gužvi (v petek jih je bilo v hiši kar 9), ni bilo nobenega spora. Se mi je zdelo, da si med seboj celo pomagajo. Vzdušje je bilo prav veselo.
Ta teden pričakujemo tudi prezračevalca in če bo šlo vse tako, kot mora, bodo konec tedna inštalacije napeljane.

Še nekaj slik:

Pritličje

Mansarda

Ta teden naj bi bil teden inštalaterjev. Začetek je bil kar vzpodbuden.. V ponedeljek zjutraj smo se na jutranjem sestanku zbrali mojstri za vodo, ogrevanje in prezračevanje ter Boris z Jarisa. Na hitro smo pregledali načrte, Boris pa je razložil nekaj pravil izvajanja inštalacij v skeletni hiši, saj so bili vsi v taki hiši prvič.
No, nadaljevanje je bilo popolnoma drugačno.  Namesto, da bi se vsi vrgli v delo, so se eden za drugim poslovili in napovedali v enem od naslednjih dni. V sredo zjutraj še vedno ni bilo na spregled niti enega. Po vrsti telefonskih pogovorov so se le začeli počasi zbirati. V četrtek in danes je bila pa tista prava akcija. Štromarji so obvladovali klet, vodovodarji in mojstri za ogrevanje pa zgornja nadstropja Manjkali so le prezračevalci, ki naj bi na sceno stopili v začetku naslednjega tedna.
Je bila danes kar gužva. Na srečo so to mojstri, ki se poznajo in so navajeni delati skupaj, tako da večjih nesporazumov ni bilo. Delo je potekalo navdušujoče hitro. Se pozna, da je polaganje inštalacij v leseni hiši precej bolj enostavno kot v zidani. Tudi jutri bo v hiši kar pestro. Obljubim, da bodo slike rezultatov dela inštalaterjev objavljene v kratkem.
So pa poleg inštalaterjev v hiši delali tudi Jarisovci. OSB plošče na zunanjih stenah so oblepili s posebnim lepilnim trakom, ki naj bi vsaj za nekaj 10 let zagotovil zrakotesnost sten. Notranje stene so obili z mavčnokartonskimi ploščami. Začeli so tudi oblagati streho z izolacijo. Tukaj je nekaj slik:

Nič pretresljivega torej, vendar stvar se odvija naprej in za enkrat končni rok 1.maj ni ogrožen.

Drugi teden je bil precej manj razburljiv kot prvi, kljub temu da ni bilo dneva, ko ne bi bilo na hiši kaj postorjenega. Hišo so zaprli z OSB ploščami in pripravili konstrukcijo za strop mansarde. Glavno delo pa je bilo opravljeno na strehi. Krovci so jo pokrili z kritino Creaton Kera Phanne. Tudi žlebovi so že izdelani.
Sedaj smo pa čisto zares varni pred vremenskimi neprilikami. Tudi sneg bomo preživeli, če ga slučajno kaj nasuje.
Pravzaprav pa, naj kar počaka še nekaj tednov. Uf, to je pa prav pregrešna misel zame, ki sem vedno navijal za čim več snega. Moji turnosmučarski kompanjoni mi tega ne bodo oprostili.

Jutri pa že pridejo na vrsto inštalaterji. Me prav zanima, kako se bodo lokalni mojstri znašli v tempu, ki smo ga zastavili. Več kot 14 dni jim ne dam za ureditev pritličja in mansarde. Le kaj bodo porekli oni?

Pa še nekaj slik:

Streha je pokrita

Pogled z balkona

Konstrukcija stropa mansarde

So mi mojstri Štirni na likofu zabičali, da moram v prvem prispevku odpraviti napako, ki jo ponavljam že od začetka tega bloga.

SKELETNA GRADNJA NI MONTAŽNA GRADNJA!!!

Se posipam s pepelom. Me je zavedlo to, da prednosti skeletne gradnje vsebujejo vse prednosti montažne gradnje. Vendar pa skeletna ponuja več in po mojem mnenju je to prava pot za tiste, ki lahko mirno spimo, tudi če ni ceglov v steni.
Seveda pa vsak skelet ni tisti pravi. Prva, najpomembnejša stvar je izbira lesa. Uporablja se dolžinsko ali lamelno lepljen les ali prava masiva. Pravzaprav je ta zadnja možnost bolj redko uporabljena (naj me kdo popravi, če to ni res). Pri lamelno lepljenem je delovanje lesa (krčenje, raztezanje, krivljenje) zmanjšano na minimum, seveda pa to prinese precej višjo ceno. Jaz sem verjel Jarisovcem, da je tudi dolžinsko lepljen les popolnoma ustrezen za mojo hišo.
Precej bolj pomembno je, da je les ustrezno sušen. Od tega je tudi odvisna njegova trpežnost. Pravi les sploh ni potrebno ščititi s premazi, saj je že sam od sebe odporen na škodljivce. V Sloveniji ustrezne sušilnice ni. Zato večina proizvajalcev montažnih in skeletnih hiš les nabavlja v Avstriji. Seveda je bilo kar nekaj tega lesa posekanega v Sloveniji, Avstrijci so ga le sežagali in posušili ter ga nazaj prodali nam za večkratno ceno. No ja, tudi oni morajo od nečesa živeti!   

Druga pomembna stvar je način vezave lesa v skelet. Žeblji nimajo mesta v njem.

Kot pravi Boris:
“Žeblji pri skeletni gradnji odpadejo. Najprimernejše so starodavne lesne zveze, kot na primer lastovičji rep, preplate, čepi… Včasih so jih mojstri izdelovali ročno, danes pa to opravijo računalniško krmiljeni stroji.
Hiša stoji brez vsakega vijaka. Ker pa želimo hišo narediti tudi potresno varno, uporabimo še posebne vijake za les, navojne palice, visoke jeklene kotnike in posebne vijake za beton.
Prednost skeltene hiše je, da hiše v neurju ne “držijo” samo plošče, ampak hišo “držijo” diagonale in križi. Lahko si predstavljate, kakšna je razlika med 1,5 cm debelo ploščo in 8 cm debelim in 18 cm širokim lesenim stebrom.”

Pa da ne pozabim, najbolj pomembna je prava ekipa mojstrov, ki skelet pravilno sprojektirajo, razžagajo les in skelet tudi izvedejo. Pri tem sem imel jaz s kombinacijo Jaris + Dama Haus veliko srečo, kar je potrdil tudi moj nadzornik. 

Tolk za vse tiste, ki še vedno ugibate, kaj pravzaprav hišo drži skupaj.

Nekaj detajlov skeleta sem objavil že v prejšnjih prispevkih. Tukaj jih je še nekaj:

Sem med vikendom večkrat obiskal našo novo hišo, čeprav je kar pošteno deževalo. Se je bilo prav prijetno sprehoditi po njej in občudovati natančnost dela mojstrov skeletašev ter premišljevati, kako bomo razporedili pohištvo po novonastalih prostorih. Pa ta vonj po lesu, ki me prav zasvoji. Ja, sem se že zatreskal v tole bajtico. Se mi zdi, da bo prav zares taka, kot sem si zamislil.
A počitka ni. Danes ob osmih sta na gradbišču že delali dve novi ekipi, ena na strehi, druga pa je polagala OSB plošče po stenah. Ob štirih je hiša izgledala takole:

Sedaj imajo pa res vsi prostori čisto prave stene in na žalost so se vizuelno kar malce zmanjšali. Nič hudega, saj smo si od nekdaj želeli majhno hišico.

Še nekaj slik sončnega jutra: