Kako nastaja naša hiška

Že precej časa nisem pisal o tem, kako nam napreduje sama gradnja. Resda zadnji mesec ni bil ravno preveč zanimiv, nekaj se je pa le podelalo.

V začetku meseca so nam v kleti položili strojne omete. Sprva sem se bolj navduševal nad klasičnimi, saj mi je sodelavec dejal, da so precej bolj trdni. A takoj, ko so se začele komplikacije z izvajalci, sem se premislil. Enostavnost je naše prvo načelo, saj le tako lahko upamo na vselitev 30.aprila. Saj res, niti dva meseca ni več, a za enkrat še vedno kaže, da nam bo uspelo.

Zato sem se kar na hitro dogovoril z Ekotom, ki mi je v decembru položil tudi estrih. Njegovi fantje so v nekaj dneh dokaj kvalitetno opravili svoje delo. Prav nič niso negodovali nad precej velikimi luknjami, ki so jih pustili polagalci inštalacij. Zato se tudi nisem preveč trudil pri barantanju cene, ki je znašala 9Eur na m2. Torej za 260m2 je vse skupaj zneslo zaokroženih 2300Eur. Stropa v kleti niso obmetali, saj ga bom jaz prekril s stiropornimi ploščami. Ampak to delo bo še nekaj časa počakalo.

Takoj za ometači so na sceno stopili štromarji. Čakalo jih je še ureditev omaric z varovalkami in končni priklop elektrike. Sedaj lahko razglasim, da v naši hiši že gori luč in elektrike ni več potrebno voditi od gradbene omarice. Je pa elektroinštalacija relativno enostavna. V vsakem prostoru smo se trudili, da imamo dovolj vtičnic, a s tem nismo pretiravali. Tudi luči je dovolj, a ne preveč. Trofazne vtičnice imamo v kuhinji za vklop štedilnika, v kurilnici za vklop toplotne črpalke in v delavnici za kakšen bolj zahteven stroj. Na zunanji strani fasade imamo le eno vtičnico na terasi in kar nekaj luči (dvorišče, terasa, balkon). Kabli so napeljani tudi na zunanjo stran večjih oken za električni dvig rulet. Mogoče je edina posebnost napeljave v tem, da so mi dodatno vgradili samodejna stikala, ki odklopijo elektriko, če so vsi uporabniki izklopljeni. To stikalo naj bi preprečilo elektromagnetno polucijo v prostorih. Seveda je to smiselno le za spalne prostore in tudi mi jih imamo montirane le za spalnice.
ems16.pdf

Poleg kablov za elektriko, so električarji položili tudi cevi za podatkovne vode iz skupne omarice do vseh prostorov. Same kable pa bom po potrebi vlekel sam. Za enkrat sem mnenja, da otroci v svojih sobah še ne potrebujejo računalniškega priključka. Naj delajo v skupnem prostoru. Nekaj nadzora jim ne bo škodilo.

Dogovoril sem se tudi, da mi štromarji položijo cevi za povezavo med računalnikom, hi-fi receiverjem in televizorjem ter za zvočniške kable. Tudi te kable bom povlekel sam. Moj hi-fi sistem sem kupil pred dobrim letom in v šali večkrat trdim, da je bil ta sistem osnova za oblikovanje hiše. Kakšno malenkost sem pa res priredil tako, da bo zvok prijetnejši.

Celotno elektroinštalacijo so mi kvalitetno in pravočasno izvedli ekipa Janeza Pfajfarja iz Hlebc. Tudi ko so drugi mojstri dvakrat prebili njihov kabel v plati, so to takoj brez pretiranega negodovanja popravili. Računa za enkrat še nisem dobil in upam, da bom tudi takrat še tako navdušen nad njimi.

V februarju smo gostili tudi malarje, ki so knauf stene pobandažirali in dvakrat zakitali. Sprva sem bil že skoraj dogovorjen z mojstri z Jesenic, ki naj bi bili znani kot kvalitetni in relativno poceni. A kot kaže so nas napačno presodili. Tako je njihova cena na predračunu znašala več kot 12Eur na m2 (bandažiranje, 2x kitanje, 2x beljenje). Le bežen pregled po forumih je bil dovolj, da sem ugotovil, da so to pot krepko pretiravali. Kar na hitro sem odpovedal sodelovanje in se dogovoril z Ludvikom iz Gorice za 7Eur na m2. Res se je sredi februarja lotil dela in sedaj so stene že lepo bele. Kakšen teden bo treba počakati, da se kit posuši, potem je na vrsti brušenje in beljenje.

O kurilnici sem pa že govoril v prejšnjem prispevku. Če bo vse po sreči bomo jutri že zakurili.

Uredil sem tudi pregled-stroskov.

Kar nekaj mesecev sem pregledoval kataloge, brskal po internetu, se pogovarjal s ponudniki in mojstri, se vmes že trikrat odločil pa spet premislil ter na koncu ugotovil, da nobena varianta ni popolna.
Še najbolj enostavno je vgraditi eno enostavno, poceni plinsko peč (npr. Vaillant ali De Dietrich). Njihove kondenzacijske peči se dajo dobiti za manj kot 2000Eur.
Če pa hočeš iti s časom, privarčevati pri kurjavi, uporabiti obnovljive vire, potem stroški investicije hitro zrastejo v nebo. Tudi mene je to premamilo.
Najprej sem se navdušil nad pečmi z biomaso. Lesena hiša, v okolici vse polno gozdov. Se mi je zdelo, da bo to prava kombinacija. Vendar lastnega gozda nimam, tako da bi moral vso kurjavo nabavljati. Za varčno hišo so primerne le peči na lesne pelete, ki so nižjih moči. Najbolj priznani proizvajalci teh peči so Avstrijci. KWB in Froling imata tudi močna predstavništva v Sloveniji, kjer se da dobiti vrsto uporabnih informacij. Vse lepo in prav do prvega predračuna, ki je znašal slabih 10000Eur. Predvsem pa me je od nakupa odvrnila nestabilna cena peletov, ki je pred nekaj leti močno poskočila.
Naslednji so bili na vrsti sončni kolektorji skupaj s kondenzacijsko plinsko pečjo. Ideja sončnih kolektorjev je sicer prava, a kaj, ko delujejo le takrat, ko je poraba energije za ogrevanje najmanjša, torej poleti. V zadnjem času so razvili nove oblike kolektorjev, ki imajo boljše izkoristke tudi pozimi in v oblačnem vremenu. Cevni vakuumski kolektorji pa imajo eno veliko slabost. Poleti se pregrevajo. Kaj torej storiti, če gremo na dopust za več tednov, doma pa žge vroče sonce? Nobeden od ponudnikov mi ni znal dati pravega odgovora. Govorili so o bazenih, kamor naj bi se stekala vroča voda, pa o senčilih čez kolektorje. Nobena rešitev se mi ni zdela primerna. Obstajajo tudi heatpipe vakuumski kolektorji, kjer naj bi bil ta problem manj izrazit, še vedno pa ne popolnoma odpravljen. Pa še investicija ni prav majhna. Kolektorji (10m2 ploščati ali 6m2 vakuumski), velik zalogovnik 700l, ki je nujen v teh sistemih in kondenzacijska peč plus vse ostalo je zneslo od 10000Eur (Vaillant, De Dietrich) do 13000Eur (Waishaupt, Viessmann). Da pa bi kolektorje uporabljal le za toplo vodo, to se pa še manj splača. Nak, ne bo šlo. Gremo naprej.
Toplotne črpalke so hit zadnjih nekaj let. Preprost koncept, ki pa je nerazumljiv večini povprečnih ljudi. Kako lahko črpamo energijo iz zemlje, vode, zraka, ki ima 10C, in jo prenašamo v ogrevalni sistem, ki ima 40C in več? Se je potrebno malce spomniti srednješolske fizike in plinske enačbe p V = n R T . Ne, ne bom nakladal naprej. Bistvo, kar si je potrebno zapomniti je, da toplotna črpalka deluje na elektriko in da je sposobna 3x do 4x večjo energijo, kot jo porablja, oddati kot toploto v ogrevalni sistem. Dodatno energijo črpa iz zunanjega zraka, odpadnega zraka prezračevalnih sistemov, površinske zemlje, kamenin, podtalnice, površinskih voda, pa še kaj bi se našlo.
Najbolj enostavne in poceni so toplotne črpalke zrak-voda, ki pa imajo dve pomanjkljivosti. Najslabše delujejo ravno takrat, ko je najhladneje, pa tudi prav tihe niso.
Največji izkoristek imajo toplotne črpalke voda-voda. Kot vir toplote se lahko uporabi podtalnica, ali pa površinske vode (npr. kakšen potoček, ki teče mimo hiše). Zahteva se primeren pretok vode. Uradno si je vsaj pri podtalnici potrebno pridobiti vrsto dovoljenj za vrtanje in za izkoriščanje vira. Vsa ta dovoljenja in pa vrtanje nikakor ni poceni in se šteje v več 1000Eur.
Ostane nam še toplotna črpalka zemlja – voda, ki je nekakšna vmesna varianta tako po izkoristku kot tudi po ceni. Seveda govorim o zemeljskih kolektorjih in ne o vrtinah v kamenine, ki sistem bistveno podraži. Za zemeljske kolektorje pa je potrebno imeti okoli hiše kar nekaj m2 nepozidanih površin (travnik, vrt). Prvi približek je približno dvakrat toliko, kot je ogrevane površine v hiši. Vendar za varčne hiše ta približek ne velja, ampak je zahtevana površina bistveno manjša (od 1x do 1,5x ogrevane površine). Poleg tega ponujajo tudi kompaktne kolektorje, ki potrebno površino še zmanjšajo ( http://www.knut.si/talni_kolektorji.html ). Večina ljudi se ustraši, da bo vegetacija nad kolektorji bistveno slabše uspevala. Ponudniki seveda prepričujejo, da to ni res. Jaz tega ne upam trditi, nekateri znanci in znanci od znancev, ki toplotno črpalko že imajo, ugotavljajo, da je zemlja precej bolj suha in da vrtnine ne uspevajo najbolje, spet drugi pa, da niso opazili razlike. Verjetno je zelo pomemben tudi pravilen način polaganja.
Mi imamo okoli hiše približno 250m2, ki bo v bližnji prihodnosti travnik, zato sem že takoj ogledoval le toplotne črpalke zemlja – voda. Na trgu nastopa kar nekaj domačih izvajalcev, ki so tudi cenovno ugodni (npr. Termotehnika). Zelo močni so Skandinavci, saj je ogrevanje s toplotnimi črpalkami pri njih že dolgo zelo razširjeno. Mene je na koncu premamila ponudba podjetja Knut, ki ponuja IVT-jeve (Švedsko podjetje) toplotne črpalke. O Knutu mi je veliko dobrega znal povedati sodelavec, ki ima v svoji hiši že nekaj let njihovo toplotno črpalko. Piko na i pa je postavila njihova ponudba kompletnega sistema za ogrevanje in prezračevanja TWIN495 (http://www.knut.si/elektro_standard.html ). Ta črpalka izkorišča tako toploto površinske zemlje preko zemeljskih kolektorjev, kot tudi odpadni zrak, ki se črpa iz toplih prostorov (kopalnica, kuhinja). Tako po eni strani zagotavlja svež zrak v hiši in istočasno ekonomično ogreva hišo. Več o prezračevanju bom govoril v enem od naslednjih prispevkov. Je pa toplotna črpalka IVT TWIN495 zelo majhne moči (4kW) in je primerna res za manjše dobro izolirane hiše. Izračuni kažejo, da bo za našo hišo dovolj. Za vsak slučaj za res mrzle dni ima črpalka dodaten 6kW električni grelec, pa še kaminsko peč si bomo postavili v dnevni. Zeblo nas vsekakor ne bo!
Toplotno črpalko in 300l zalogovnik so nam konec prejšnjega tedna pripeljali. Na žalost Knut nima monterjev, ki bi peč zmontirali, tako da si odvisen od lokalnih mojstrov. Moj (Zvone Stroj iz Begunj) se je včeraj lotil dela. Je bolj mojster plinskih in oljnih peči, pri toplotnih črpalkah pa nima veliko izkušenj. A verjamem da bo s pomočjo Knutovih navodil uspešno opravil delo. Sam priklop elektrike in zagon pa bodo izvedli Knutovci sami.
Aja, še cene! Sama peč (v peči je tudi 160l bojler za sanitarno vodo) pride okoli 5500Eur, zemeljski kolektorji skupaj z vgradnjo so 700Eur, zalogovnik 300l 600Eur, prezračevanje (material in vgradnja) 3400Eur, vse ostalo 800Eur, skupaj okroglih 11000Eur. To je seveda predračun, upam da končni poračun ne bo bistveno odstopal od te številke.

To bi pravzaprav moral biti prvi prispevek tega bloga, saj je od denarja odvisno vse ostalo. Torej o financah razmišljajte takoj, ne pa šele takrat ko vam zmanjka sredstev. 

Prvo in edino pravilo, ki ga moramo vseskozi upoštevati je, da minusi nikoli ne smejo preseči plusa. Z negativnim denarjem se ne da zidati. Zato se najprej pomudimo pri plusu. Najlažje je seveda, če imamo lastnih sredstev (denar, delnice, nepremičnine, zlato, bogate starše) več kot dovolj. Verjetno v tem primeru tega bloga sploh ne berete. Večina ostalih smrtnikov nas nima te sreče. Zato brskamo po ostalih virih. Naslednji najcenejši vir so posojila družinskih članov. Seveda si pri tem ne moremo privoščiti, da jih osušimo do zadnjega ficka. Sledijo posojila, ugodna, zelo ugodna, najbolj ugodna, izbira je kar pestra. Seveda pa bo treba posojilo nekoč vrniti in neumno je, če se zapufamo za 30 let do vrh glave. 30 let samo na kruhu in vodi je dolga doba. Jaz več kot 10 letnega posojila ne bi jemal. Če ti nisi tega mnenja poglej naslednje cifre, pa se šele potem odloči:Uporabil sem izračun ene od večjih slovenskih bank  Lahko ste prepričani, da tudi pri ostalih ni bistveno drugače. 

 Znesek kredita sprva res močno narase z večjo odplačilno dobo, po 15 letih pa komajda še kaj. Za 30 let tako dobiš le še slabih 5000Eur kredita več kot za 25let. In za teh 5000Eur boš pet dodatnih let plačeval po 500Eur na mesec. Nikar!Seveda me bodo pravi ekonomisti takoj napadli z inflacijo, pa povprečnimi donosi na kapital… Vse to seveda močno zakomplicira izračune, ampak končne ugotovitve bodo enake.  

Od posojil so za enkrat še vedno najugodnejši razni državni (npr kredit eko sklada http://www.ekosklad.si/) in občinski krediti (npr. za mlade družine). Naslednji so stanovanjski krediti komercialnih bank. Pri njih je potrebno biti pozoren na dodatne skrite stroške (zavarovanje kredita, stroški odobritve kredita, stroški vodenja kredita…). Na koncu pridejo gotovinski krediti, ki so velikokrat za krajše odplačilne dobe celo cenejši kot stanovanjski. Predvsem pa jih je lažje dobiti, pa še nekaj popusta dobimo, če mojstru plačamo z gotovino. 

Med plusi nisem omenil državne subvencije za izrabo obnovljivih virov energije (www.aure.si ), o kateri je precej govora pri prodajalcih toplotnih črpalk, peči na biomaso, toplotnih kolektorjev… Teh 2000Eur je samo še na papirju. Lansko leto so bila v prvem razpisu razdeljena vsa sredstva za 2007 in 2008. Torej bo naslednji razpis šele leta 2009. In takrat nas bo v vrsti stalo toliko, da bodo denar najverjetneje dobili le prašički pri koritu. 

S plusi smo na koncu, sedaj pa še nekaj o minusih. Nujno je že pred gradnjo narediti vsaj približni predračun. Malo vam bo v pomoč moj blog in ostale internetne informacije, malo prijatelji in znanci, ki so pred kratkim graditi, pa predračuni, ki jih poskušamo čim prej zbrati. Minuse zmanjšamo z barantanjem. Večinoma so vsi mojstri kar dovzetni za to. Če pa imaš čas in nimaš dveh levih rok, pa se da tudi z lastnim delom zmanjšati stroške.  

In tako po nekaj iteracijah vse skupaj uspešno pripeljemo do konca. Stroški so seveda malce večji kot smo sprva načrtovali, ampak po dveh letih se tega ne bomo več spominjali. Vsaj pri nas bo upam tako.

Sedaj je pa hiša končno popolnoma zaprta. V tem tednu so namontirali tudi okna v kleti in vhodna vrata v klet. Tokrat za spremembo ni nič lesenega. Okna so navadna plastična, vrata pa aluminjasta z odlično protivlomno ključavnico. Seveda so tudi cene precej drugačne. Vrata so 1000Eur, 7 manjših oken skupaj pa prav tako 1000Eur. Po nasvetu Borisa sem izbral izvajalca Murko iz Bresta pri Igu. Kvaliteta je OK, pa tudi vseh časovnih rokov se je držal. Torej, kakšnih pripomb nimam.

V tem tednu so uredili tudi balkon. Leseno ploščo so prekrili z neko high-tech izolacijo. Večslojna folija debeline 2,5 cm naj bi ustrezala debelini približno 20 cm klasične izolacije. Nanjo so nabili OSB plošče, te pa so prekrili z nepremočljivo sika folijo. Čez to pridejo samo še macesnove deske.

Večkrat trdim, da jaz svojo hišo delam s telefonom in ne z lopato. To je še vedno res, vseeno pa sem ta vikend izkoristil za to, da se bom lahko pohvalil, da sem vsaj nekaj naredil tudi sam. Iz zgornje kopalnice v pralnico v kleti sem namontiral cevi za kanal za umazano perilo. Uporabil sem kar kanalizacijske cevi premera 25cm. Preboj v kletni plati je bil že narejen, v leseno ploščo med nadstropjema pa so ga urezali mojstri, ki so postavljali nadstrešek. Seveda so uspeli z motorko poškodovati tudi električni kabel in cevi za prezračevanje, pa tudi luknja je bila premajhna. Uspel sem zaflikati cev, povečati luknjo in pritrditi kanalizacijske cevi na steno, tako da bodo lahko naslednji teden knaufarji to cev prekrili. Kot se vidi na sliki, sem imel tudi pridnega pomočnika. Sedaj zgleda takole:

Pa je še en teden za nami. Če odštejemo fasado, ki bo na vrsto prišla nekje pomladi, Jarisovci počasi zaključujejo svoje delo. Dolžni so nam bili še nadstrešek za avto in pergolo nad teraso. In danes je tudi to postavljeno. No, nadstrešek potrebuje še kakšen dan dela kleparja, pa bo.
Nismo pa pri nadstrešku prav nič komplicirali. Ogrodje iz smrekovega lepljenega lesa, na spodnji strani smrekov opaž, na zgornji pa siko folija z alu obrobami.. Vse skupaj zaščiteno s premazom v sivem odtenku tako kot napušč in špirovci na hiši. Nismo prav zagovorniki živih barv, ki v zadnjem času bodejo v oči na marsikateri novi pa tudi obnovljeni hiši.

Tukaj je nekaj slik:

Nadstrešek

Pergola

V notranjosti so zaključili polaganje lesenih plošč v mansardi. Če nisi ravno ljubitelj lesa, se v naši hiši ne bi počutil prav prijetno.  Nam pa je les všeč. Upam le, da bodo te stene prenesle napad treh mladoletnikov pod 10 let.
Les bomo zaščitili s  tungovim oljem (www.gaja-natura.si) obarvanim v belo. S tem bomo, vsaj upam tako, čim bolj obdržali svetel odtenek smreke.
Tudi okenske police so na notranji strani lesene. Zaščitene so z lanenim oljem z dodatkom čebeljega voska, tako da prenesejo tudi kakšno mokro krpo.
Imamo pa sedaj manjši problem. Na stikih lesenih plošč so zaradi nenatančne izdelave teh plošč majhni robovčki, ki bi jih bilo potrebno zbrusiti. Prav tako bi brušenje potreboval strop. A za enkrat še nismo uspeli najti junaka, ki bi se bil pripravljen lotiti tega dela. Brušenje bi moralo biti zelo fino, tako da se na lesu ne bi poznale kakšne raze. Vendar pa bi bilo potrebno na mestih obrusiti tudi kakšen milimeter.

Če imate kakšne ideje, na dan z njimi!

Sem obljubil, da bom skupne stroške zbral v EXCEL tabelu. Nekaj časa je trajalo, ampak ta tabela je sedaj tu. Obljubim, da jo bom sproti osveževal.

Sem jo pa moral spremeniti v pdf , saj EXCEL-a nisem uspel naloadati na blog.

skupnistroski3.pdf

Notranjost hiše dobiva svojo končno obliko. Knaufarji so delo skoraj že zaključili. Ostane jim le še del koplnice.
Sedaj so na sceno stopili mizarji, ki obdelujejo stene, ki bodo pokrite z lesom. Tukaj je nekaj slik. Resda niso najbolj kvalitetne, saj mi nagaja fotoaparat. Kot kaže bo del stroškov naše hiše tudi nabava novega fotoaparata. Tale blog brez fotografij bo hudo pomanjkljiva stvar. Niti jaz, niti ti verjetno ne bova prav zadovoljna.

Kot se vidi na slikah, so med lesene distančnike položili izolacijo iz lesnih kosmičev. Čez pa so pritrjene lepljene plošče iz smrekovega lesa. Malce seveda tvegamo. Resda je ta les ustrezno sušen. Še vedno pa se lahko sčasoma pojavijo špranjice na stikih. Upam, da se to ne bo zgodilo oz. da bodo te špranjice skoraj nevidne. Pustimo se presenetiti.

Sem v zadnjem tednu kar malo zanemaril tale blog. Smo se v družini večino časa borili z virozami. Preostanek pa sem zapravil v trgovinah talnih oblog, kopalnic in kuhinj. So dobavni roki zelo pogosto dva meseca in več, kar pomeni da lovimo zadnji vlak, če se hočemo preseliti do prvega maja.
Na srečo so bili mojstri precej bolj pridni. Takoj po novem letu so zaprli še spodnji del hiše (cokl) in stene pritličja napolnili z izolacijo (leseni kosmiči). Tako se da notranjost hiše s primerno plinsko pečko prav prijetno ogreti, kar so mojstri tudi izkoriščali.
Težišče dela se je sedaj preselilo v notranjost. Ker Jarisovci vsako mogočo luknjo zapolnijo z izolacijo so to storili tudi z inštalacijsko ravnino zunanjih sten. Zapolnili so jo z lesno izolacijsko ploščo, čez pa pritrdili mavčnokartonsko ploščo. Na mestih, kjer bo namesto mavca prišla lesena plošča, pa so raje uporabili ploščo iz lesnih kosmičev.
Tudi na notranjih stenah so uporabili plošče lesnih kosmičev, ki so tudi dober zvočni izolator. So pa te plošče prav zanimive. Izgledajo bolj kot kakšen bombaž. So zelo prijetne za otip in dišijo po lesu.
Poleg Tadeja in njegove ekipe (knaufarji) so ta teden nekaj dni delali tudi štromarji. V zadnjem trenutku smo ugotovili, da nihče ni pomislil na napeljavo za regulacijo ogrevanja. Po navodilih ogrevalničarja so torej napeljali še kable od kurilnice do dnevnega prostora in do sobe v mansardi za termostate (eden na nadstropje) ter seveda tudi na severno stran hiše za zunanje tipalo.
Vzporedno s tem so vgradili tudi doze na vseh stenah, ki jih je Tadej pokril s knaufom. V petek pa so prišli še prezračevalničarji ki so skozi zunanje stene vgradili cevi za dovod svežega zraka.
Toliko. Takega tempa kot v novembru in decembru seveda ni več. Še vedno pa ni dneva, ko se ne bi v hiši kaj postorilo. Še slike:

Cokl

Zunanja stena sobe v mansardi
(lesno izolacijska in mavčnokartonska plošča)

Odprtine za polnjenje izolacije so zalepljene

Plošče iz lesnih kosmičev

Prezračevalna cev za dovod svežega zraka

Kopalnica ostane za naslednji teden

Kako je bilo vse enostavno, ko sem prelistal prvi katalog montažnih hiš. Jelovice. Sestava sten me ni kaj dosti zanimala, pravzaprav o tem tudi ni bilo kaj veliko napisanega. Kot mi je dejal eden od prodajnikov te ali kakšne druge firme, se kupci bolj zanimajo, kako bo hiša izgledala in koliko bo stala, stene so pa na koncu tako ali tako vse enake.
Tudi tebi svetujem, da takoj prekineš z branjem, če želiš ostati na tej enostavnejši in cenejši strani. Za vse ostale, ki mojega priporočila ne jemljete resno, pa ne odgovarjam za vse dodatne stroške, ki si jih boste po vsej verjetnosti nakopali pri gradnji svoje hiše.
Meni je pri ogledu Riko hiše postalo jasno, da vse skupaj le ni tako enostavno, kot sem si sprva predstavljal. Dokončno pa me je zastrupil Miro Škvorč iz Eko produkta. Parapropustnost, toplotna izolativnost, toplotna akomulacija, fazni zamik prehoda toplote, biomateriali… To so kar naenkrat postali pojmi, ki so postali bistveni pri izboru izvajalca moje hiše.

Pa poglejmo nekaj najbolj običajnih konstrukcij zunanje stene:

- običajna izvedba (Jelovica, Marles, Rihter Standard…)
Večina montažnih hiš je verjetno še vedno v tej izvedbi. Je preizkušena in kar je še najpomembneje poceni. Konstrukcija zunanje stene je ponavadi naslednja. Pod fasado je od 6 do 10cm stiropora. Med lesenim skeletom hiše je kamena ali steklena volna. Na notranji steni pa je folija (parna zapora) in mavčnokaronska ali mavčnovlaknena plošča. Slabost take hiše se pokaže predvsem poleti, saj vročina dokaj hitro vdre v hišo. Pa tudi tista folija mi ni preveč všeč. Se bojim, da se v hiši počutiš, kot bi stanoval v plastični vrečki.

- parapropustne stene (Kager DOH, Rihter Standard Plus…)
V teh stenah namesto parne zapore (folije) uporabijo parno oviro (ponavadi OSB plošča), ki pari ne preprečuje prehoda skozi steno. Zato morajo tudi vsi ostali materiali v steni paropropustni, kar pomeni da se namesto stiropora uporabi kamena volna ali lesnovlaknena izolacija. Tudi fasada mora biti paropropustna. Zelo pogosto v tako steno na notranji strani dodajo inštalacijsko ravnino. To je okoli 5cm sloj med parno oviro in mavčnokartonsko ploščo, v katero gredo vse inštalacije. S tem se tudi prepreči kakršnakoli poškodba parne ovire.
Počutje v taki hiši naj bi bilo precej prijetnejše kot pri paronepropustni klasiki.

- masivne lesene stene (Riko, KLH, Smreka, finske brunarice)
V teh hišah se namesto lesenega skeleta hiše uporabi masivni les. Riko in KLH uporabljajo smrekove lepljene plošče, Smreka in finski brunačirji pa lesena bruna (smreka oz. bor). Slabost te variante je, da les ni prav dober izolator, tako da je potrebno dodati izolacijo. Riko in KLH jo dodata na zunanjo stran (lesnovlaknene plošče), Smreka in finski brunačirji pa na notranjo stran (ponavadi kamena volna). Še vedno pa izolativnost takih sten ne dosega montažnih hiš primerljivega cenovnega razreda.
Prednost takih hiš je vsekakor prijetnost bivanja, saj les uravnava vlago v prostoru, pa tudi nasploh je prijeten material. Ima dobro toplotno akumulacijo, kar pomeni, da tudi poleti v hiši ne bo vročine.
Glavna slabost pa je visoka cena, vsaj v primeru Rikota, ki je bila moja prva izbira.

- stene, ki imajo poleg lesenega skeleta tudi izolacijo iz naravnih materialov (Rihter Natura, Kager Eco, Dama haus, Eko produkt, Jaris…)
Hiše, ki so po svojih karakteristikah in prijetnosti bivanja podobne masivnim lesenim stenam, le izolativnost je bistveno boljša.
Rihter Natura in Kager Eco sta še vedno klasični montažni hiši. Stene sestavijo v tovarni. Za izolacijo se uporabijo lesno vlaknene plošče tako na zunanji strani pod fasado kot tudi med skeletom.
Dama haus, Eko produkt, Jaris pa so skeletne hiše, katere skelet izdelajo na sami parceli. Na zunanjo stran hiše pod fasado se vgradi lesene izolacijske fasadne plošče. V skelet pa se vpiha celulozna izolacija ali lesni kosmiči.
Te hiše so zelo dobro toplotno izolativne, dihajo, uravnavajo vlago v prostoru in imajo tudi dobro toplotno akumulacijo torej tudi velik fazni zamik prehoda toplote. Vsekakor pa je tudi cena nekaj višja kot pri klasiki.
Mene so prepričali, da so tega dodatnega denarja tudi vredne. Kaj pa tebe?

Danes je zadnji dan v letu in čas je za obračune. Toliko smo porabili od novembra naprej:
- Dimnik Schiedel Uni Plus z montažo: 1807Eur
- vodovodna inštalacija: 3550Eur
- centralno ogrevanje (vse razen radiatorjev in ureditve kurilnice): 3850Eur
- estrihi (185m2): 3000Eur
- dodatni stroški zidarja (2 predelni steni v kleti, hidroizolacija kleti…): 950Eur
- talni kolektorji za toplotno črpalko: 700Eur
Skupaj:13857Eur

Za prezračevanje in elektroinštalacije pa računa še nimam. Za enkrat je na kupčku od stanovanja še dovolj denarja, a predračuni kažejo, da bo počasi potrebno razmišljati tudi o posojilu.

Srečno novo leto vsem bralcem mojega bloga. Vsem tistim ki gradite oz. boste gradili pa dobre in poceni mojstre!