Kako nastaja naša hiška

Sem malo zapostavil tale blog. Vedno več je dela tudi za mene v hiši in vedno manj zagretosti za pisanje v poznih večernih urah. Bomo zdržali še ta mesec. Nekaj tem nas še čaka.

Marec je bil pravzaprav kar malce dolgočasen. Kot da bi mojstri zajeli sapo pred aprilskim finišem. Smo pa hišo cel mesec ogrevali in pospešeno sušili estrihe. Prostori so že prav lepo topli in sedaj tudi Urša že verjame, da jo v novi hiši, kljub peči brez ognja, ne bo zeblo.

No, nekaj mojstrov nas je pa vseeno obiskalo. Pečarji so v kopalnicah in na hodniku položili ploščice. Mimogrede so še vgradili kadi. Prav poceni niso bili (1000Eur), so pa delo opravili izvrstno. Malarji so stene pobrusili, sedaj jih čaka le še beljenje.

Tudi Jarisovci so se spet oglasili. Pobrusili so lesene stene in zakrpali luknje v lesenem stropu. Pripeljali so tudi macesnove deske za fasado in jih v špici tudi že položili. Sedaj čakamo le še na lep topel teden za ureditev zunanjega izgleda hiše (fasade) in balkona. Ampak na ta teden bomo, kot kaže vremenska, še nekaj časa čakali.

Pa še mi. Smo se že začeli seliti. Ampak, ko sem pripeljal vso zimsko opremo, je bil en prostor v kleti poln. Sem ugotovil, da bi bilo bolje, da najprej v shrambi in športni sobi izdelam police. Še prej pa bi bilo potrebno urediti tla. Tako sem te praznike polagal topli pod in sestavljal police, Urša pa je temeljito počistila celo hišo.

Naslednji teden pričakujem mojstre za prezračevanje, da dokončno uredijo naš prezračevalni sistem. Pravzaprav jih pričakujem že kar nekaj časa. Tudi obljubljeni prispevek o prezračevanju v mojem blogu čaka na njih. Bi rad vse skupaj pred objavo tudi fotodokumentiral.

Pa še nekaj slik kopalnic. Smo se malo igrali z barvami in se mi zdi, da nam je kar uspelo.

Kopalnica spodaj

Kopalnica zgoraj

Že dolgo nisem objavil slike celotne hiše. Tukaj je ena v hladnem sončnem jutru, da ne pozabimo, kako vse skupaj v kompletu izleda. Na drugi sliki pa se že vidi nekaj macesnove fasade, ki so jo Jarisovci ta teden položili.

Centralno ogrevanje je že nekaj desetletij standard za večino slovenskih domov. Ampak vprašanje je, kako toploto iz centralnega dela (kurilnica) širimo po prostorih. Večinoma je medij prenosa voda, v zadnjem času pa vse popularnejši postaja zrak. Govorim seveda o toplozračnem ogrevanju, ko se zrak ustrezno ogreje in po možnosti tudi navlaži potem pa se po ceveh vpihuje v prostore. Na ta način imaš v enem zamahu rešeno ogrevanje, prezračevanje in hlajenje. Vendar pa zrak prevzame zelo malo energije v primerjavi s tekočimi mediji. Zato so potrebni precej večji pretoki kot za navadno zračenje. Še ena slabost tega sistema je, da se po ceveh za vpihovanje začno nabirati nečistoče, ki jih je zelo težko očistiti. To je bil zadosten razlog, da smo se temu načinu ogrevanja mi odpovedali.
Pravzaprav smo sprva nameravali vgraditi klasično radiatorsko, potem pa smo se na prigovarjanje sodelavca odločili tudi za talno. V igri je bilo tudi stensko ogrevanje, ki naj bi združevalo prednosti talnega in radiatorskega, pa še hladiti bi se dalo.
Po nasvetu mojega projektanta strojnih inštalacij, sem se stenskemu načinu odpovedal. Govoril je o komplikacijah odzračevanja takega sistema, pa tudi prostih sten bi mi zmanjkalo.
Kaj smo torej na koncu izbrali? V spodnjih prostorih imam talno ogrevanje, dodatno pa še tri radiatorje. Talno gretje zagotavlja ugodno toplotno vertikalno razporeditev in s tem tudi manjšo potrebno temperaturo v prostoru. Konice pa bom pokrival z radiatorji. S tem dobim regulacijsko manj tog sistem.
V zgornjih spalnih prostorih pa sem se odločil samo za radiatorsko ogrevanje, saj v teh prostorih želim večinoma nižjo temperaturo z možnostjo hitre regulacije. Npr. ko se želi otrok igrati v svoji sobi, prostor hitro ogrejem, pred spanjem pa ga ponovno hitro ohladim. To pa mi zagotavljajo le radiatorji. Ker sem izbral toplotno črpalko, ki omogoča le nizkotemperaturno ogrevanje, so dimenzije radiatorjev večje in so računsko prilagojeni 45C.
Seveda pa ima taka kombinacija radiatorskega in talnega ogrevanja svoje minuse. Prvi je ta, da potrebujem dva ogrevalna kroga, kar za seboj potegne večje stroške ureditve kurilnice (ravno čakam račun za to). Drugi dolgoročnejši minus pa je, da bo potrebna temperatura v zalogovniku višja, kot pa če bi uporabljal le talno gretje, torej bo tudi izkoristek toplotne črpalke slabši. Računam na to, da bo večino leta ta razlika temperatur ogrevalnih krogov minimalna.
Tudi regulacija takega sistema je precej kompleksna in za enkrat še ne vem popolnoma, ali bo delovala, tako kot je zamišljeno. Osnova je senzor zunanje temperature na osnovi katere se nastavi ogrevalna krivulja v peči. Dodatno je v vsakem nadstropju sobni termostat, s katerima se regulira mešalni ventil in s tem temperatura vode v talnem ogrevanju in radiatorjih. Vsak radiator ima še svoj termostatski ventil, s katerim se najhitreje regulira temperatura v prostoru (npr. ob hitrih spremembah – ogrevanje sonca skozi šipe).

Že precej časa nisem pisal o tem, kako nam napreduje sama gradnja. Resda zadnji mesec ni bil ravno preveč zanimiv, nekaj se je pa le podelalo.

V začetku meseca so nam v kleti položili strojne omete. Sprva sem se bolj navduševal nad klasičnimi, saj mi je sodelavec dejal, da so precej bolj trdni. A takoj, ko so se začele komplikacije z izvajalci, sem se premislil. Enostavnost je naše prvo načelo, saj le tako lahko upamo na vselitev 30.aprila. Saj res, niti dva meseca ni več, a za enkrat še vedno kaže, da nam bo uspelo.

Zato sem se kar na hitro dogovoril z Ekotom, ki mi je v decembru položil tudi estrih. Njegovi fantje so v nekaj dneh dokaj kvalitetno opravili svoje delo. Prav nič niso negodovali nad precej velikimi luknjami, ki so jih pustili polagalci inštalacij. Zato se tudi nisem preveč trudil pri barantanju cene, ki je znašala 9Eur na m2. Torej za 260m2 je vse skupaj zneslo zaokroženih 2300Eur. Stropa v kleti niso obmetali, saj ga bom jaz prekril s stiropornimi ploščami. Ampak to delo bo še nekaj časa počakalo.

Takoj za ometači so na sceno stopili štromarji. Čakalo jih je še ureditev omaric z varovalkami in končni priklop elektrike. Sedaj lahko razglasim, da v naši hiši že gori luč in elektrike ni več potrebno voditi od gradbene omarice. Je pa elektroinštalacija relativno enostavna. V vsakem prostoru smo se trudili, da imamo dovolj vtičnic, a s tem nismo pretiravali. Tudi luči je dovolj, a ne preveč. Trofazne vtičnice imamo v kuhinji za vklop štedilnika, v kurilnici za vklop toplotne črpalke in v delavnici za kakšen bolj zahteven stroj. Na zunanji strani fasade imamo le eno vtičnico na terasi in kar nekaj luči (dvorišče, terasa, balkon). Kabli so napeljani tudi na zunanjo stran večjih oken za električni dvig rulet. Mogoče je edina posebnost napeljave v tem, da so mi dodatno vgradili samodejna stikala, ki odklopijo elektriko, če so vsi uporabniki izklopljeni. To stikalo naj bi preprečilo elektromagnetno polucijo v prostorih. Seveda je to smiselno le za spalne prostore in tudi mi jih imamo montirane le za spalnice.
ems16.pdf

Poleg kablov za elektriko, so električarji položili tudi cevi za podatkovne vode iz skupne omarice do vseh prostorov. Same kable pa bom po potrebi vlekel sam. Za enkrat sem mnenja, da otroci v svojih sobah še ne potrebujejo računalniškega priključka. Naj delajo v skupnem prostoru. Nekaj nadzora jim ne bo škodilo.

Dogovoril sem se tudi, da mi štromarji položijo cevi za povezavo med računalnikom, hi-fi receiverjem in televizorjem ter za zvočniške kable. Tudi te kable bom povlekel sam. Moj hi-fi sistem sem kupil pred dobrim letom in v šali večkrat trdim, da je bil ta sistem osnova za oblikovanje hiše. Kakšno malenkost sem pa res priredil tako, da bo zvok prijetnejši.

Celotno elektroinštalacijo so mi kvalitetno in pravočasno izvedli ekipa Janeza Pfajfarja iz Hlebc. Tudi ko so drugi mojstri dvakrat prebili njihov kabel v plati, so to takoj brez pretiranega negodovanja popravili. Računa za enkrat še nisem dobil in upam, da bom tudi takrat še tako navdušen nad njimi.

V februarju smo gostili tudi malarje, ki so knauf stene pobandažirali in dvakrat zakitali. Sprva sem bil že skoraj dogovorjen z mojstri z Jesenic, ki naj bi bili znani kot kvalitetni in relativno poceni. A kot kaže so nas napačno presodili. Tako je njihova cena na predračunu znašala več kot 12Eur na m2 (bandažiranje, 2x kitanje, 2x beljenje). Le bežen pregled po forumih je bil dovolj, da sem ugotovil, da so to pot krepko pretiravali. Kar na hitro sem odpovedal sodelovanje in se dogovoril z Ludvikom iz Gorice za 7Eur na m2. Res se je sredi februarja lotil dela in sedaj so stene že lepo bele. Kakšen teden bo treba počakati, da se kit posuši, potem je na vrsti brušenje in beljenje.

O kurilnici sem pa že govoril v prejšnjem prispevku. Če bo vse po sreči bomo jutri že zakurili.

Uredil sem tudi pregled-stroskov.