Kako nastaja naša hiška

Kar nekaj mesecev sem pregledoval kataloge, brskal po internetu, se pogovarjal s ponudniki in mojstri, se vmes že trikrat odločil pa spet premislil ter na koncu ugotovil, da nobena varianta ni popolna.
Še najbolj enostavno je vgraditi eno enostavno, poceni plinsko peč (npr. Vaillant ali De Dietrich). Njihove kondenzacijske peči se dajo dobiti za manj kot 2000Eur.
Če pa hočeš iti s časom, privarčevati pri kurjavi, uporabiti obnovljive vire, potem stroški investicije hitro zrastejo v nebo. Tudi mene je to premamilo.
Najprej sem se navdušil nad pečmi z biomaso. Lesena hiša, v okolici vse polno gozdov. Se mi je zdelo, da bo to prava kombinacija. Vendar lastnega gozda nimam, tako da bi moral vso kurjavo nabavljati. Za varčno hišo so primerne le peči na lesne pelete, ki so nižjih moči. Najbolj priznani proizvajalci teh peči so Avstrijci. KWB in Froling imata tudi močna predstavništva v Sloveniji, kjer se da dobiti vrsto uporabnih informacij. Vse lepo in prav do prvega predračuna, ki je znašal slabih 10000Eur. Predvsem pa me je od nakupa odvrnila nestabilna cena peletov, ki je pred nekaj leti močno poskočila.
Naslednji so bili na vrsti sončni kolektorji skupaj s kondenzacijsko plinsko pečjo. Ideja sončnih kolektorjev je sicer prava, a kaj, ko delujejo le takrat, ko je poraba energije za ogrevanje najmanjša, torej poleti. V zadnjem času so razvili nove oblike kolektorjev, ki imajo boljše izkoristke tudi pozimi in v oblačnem vremenu. Cevni vakuumski kolektorji pa imajo eno veliko slabost. Poleti se pregrevajo. Kaj torej storiti, če gremo na dopust za več tednov, doma pa žge vroče sonce? Nobeden od ponudnikov mi ni znal dati pravega odgovora. Govorili so o bazenih, kamor naj bi se stekala vroča voda, pa o senčilih čez kolektorje. Nobena rešitev se mi ni zdela primerna. Obstajajo tudi heatpipe vakuumski kolektorji, kjer naj bi bil ta problem manj izrazit, še vedno pa ne popolnoma odpravljen. Pa še investicija ni prav majhna. Kolektorji (10m2 ploščati ali 6m2 vakuumski), velik zalogovnik 700l, ki je nujen v teh sistemih in kondenzacijska peč plus vse ostalo je zneslo od 10000Eur (Vaillant, De Dietrich) do 13000Eur (Waishaupt, Viessmann). Da pa bi kolektorje uporabljal le za toplo vodo, to se pa še manj splača. Nak, ne bo šlo. Gremo naprej.
Toplotne črpalke so hit zadnjih nekaj let. Preprost koncept, ki pa je nerazumljiv večini povprečnih ljudi. Kako lahko črpamo energijo iz zemlje, vode, zraka, ki ima 10C, in jo prenašamo v ogrevalni sistem, ki ima 40C in več? Se je potrebno malce spomniti srednješolske fizike in plinske enačbe p V = n R T . Ne, ne bom nakladal naprej. Bistvo, kar si je potrebno zapomniti je, da toplotna črpalka deluje na elektriko in da je sposobna 3x do 4x večjo energijo, kot jo porablja, oddati kot toploto v ogrevalni sistem. Dodatno energijo črpa iz zunanjega zraka, odpadnega zraka prezračevalnih sistemov, površinske zemlje, kamenin, podtalnice, površinskih voda, pa še kaj bi se našlo.
Najbolj enostavne in poceni so toplotne črpalke zrak-voda, ki pa imajo dve pomanjkljivosti. Najslabše delujejo ravno takrat, ko je najhladneje, pa tudi prav tihe niso.
Največji izkoristek imajo toplotne črpalke voda-voda. Kot vir toplote se lahko uporabi podtalnica, ali pa površinske vode (npr. kakšen potoček, ki teče mimo hiše). Zahteva se primeren pretok vode. Uradno si je vsaj pri podtalnici potrebno pridobiti vrsto dovoljenj za vrtanje in za izkoriščanje vira. Vsa ta dovoljenja in pa vrtanje nikakor ni poceni in se šteje v več 1000Eur.
Ostane nam še toplotna črpalka zemlja – voda, ki je nekakšna vmesna varianta tako po izkoristku kot tudi po ceni. Seveda govorim o zemeljskih kolektorjih in ne o vrtinah v kamenine, ki sistem bistveno podraži. Za zemeljske kolektorje pa je potrebno imeti okoli hiše kar nekaj m2 nepozidanih površin (travnik, vrt). Prvi približek je približno dvakrat toliko, kot je ogrevane površine v hiši. Vendar za varčne hiše ta približek ne velja, ampak je zahtevana površina bistveno manjša (od 1x do 1,5x ogrevane površine). Poleg tega ponujajo tudi kompaktne kolektorje, ki potrebno površino še zmanjšajo ( http://www.knut.si/talni_kolektorji.html ). Večina ljudi se ustraši, da bo vegetacija nad kolektorji bistveno slabše uspevala. Ponudniki seveda prepričujejo, da to ni res. Jaz tega ne upam trditi, nekateri znanci in znanci od znancev, ki toplotno črpalko že imajo, ugotavljajo, da je zemlja precej bolj suha in da vrtnine ne uspevajo najbolje, spet drugi pa, da niso opazili razlike. Verjetno je zelo pomemben tudi pravilen način polaganja.
Mi imamo okoli hiše približno 250m2, ki bo v bližnji prihodnosti travnik, zato sem že takoj ogledoval le toplotne črpalke zemlja – voda. Na trgu nastopa kar nekaj domačih izvajalcev, ki so tudi cenovno ugodni (npr. Termotehnika). Zelo močni so Skandinavci, saj je ogrevanje s toplotnimi črpalkami pri njih že dolgo zelo razširjeno. Mene je na koncu premamila ponudba podjetja Knut, ki ponuja IVT-jeve (Švedsko podjetje) toplotne črpalke. O Knutu mi je veliko dobrega znal povedati sodelavec, ki ima v svoji hiši že nekaj let njihovo toplotno črpalko. Piko na i pa je postavila njihova ponudba kompletnega sistema za ogrevanje in prezračevanja TWIN495 (http://www.knut.si/elektro_standard.html ). Ta črpalka izkorišča tako toploto površinske zemlje preko zemeljskih kolektorjev, kot tudi odpadni zrak, ki se črpa iz toplih prostorov (kopalnica, kuhinja). Tako po eni strani zagotavlja svež zrak v hiši in istočasno ekonomično ogreva hišo. Več o prezračevanju bom govoril v enem od naslednjih prispevkov. Je pa toplotna črpalka IVT TWIN495 zelo majhne moči (4kW) in je primerna res za manjše dobro izolirane hiše. Izračuni kažejo, da bo za našo hišo dovolj. Za vsak slučaj za res mrzle dni ima črpalka dodaten 6kW električni grelec, pa še kaminsko peč si bomo postavili v dnevni. Zeblo nas vsekakor ne bo!
Toplotno črpalko in 300l zalogovnik so nam konec prejšnjega tedna pripeljali. Na žalost Knut nima monterjev, ki bi peč zmontirali, tako da si odvisen od lokalnih mojstrov. Moj (Zvone Stroj iz Begunj) se je včeraj lotil dela. Je bolj mojster plinskih in oljnih peči, pri toplotnih črpalkah pa nima veliko izkušenj. A verjamem da bo s pomočjo Knutovih navodil uspešno opravil delo. Sam priklop elektrike in zagon pa bodo izvedli Knutovci sami.
Aja, še cene! Sama peč (v peči je tudi 160l bojler za sanitarno vodo) pride okoli 5500Eur, zemeljski kolektorji skupaj z vgradnjo so 700Eur, zalogovnik 300l 600Eur, prezračevanje (material in vgradnja) 3400Eur, vse ostalo 800Eur, skupaj okroglih 11000Eur. To je seveda predračun, upam da končni poračun ne bo bistveno odstopal od te številke.

To bi pravzaprav moral biti prvi prispevek tega bloga, saj je od denarja odvisno vse ostalo. Torej o financah razmišljajte takoj, ne pa šele takrat ko vam zmanjka sredstev. 

Prvo in edino pravilo, ki ga moramo vseskozi upoštevati je, da minusi nikoli ne smejo preseči plusa. Z negativnim denarjem se ne da zidati. Zato se najprej pomudimo pri plusu. Najlažje je seveda, če imamo lastnih sredstev (denar, delnice, nepremičnine, zlato, bogate starše) več kot dovolj. Verjetno v tem primeru tega bloga sploh ne berete. Večina ostalih smrtnikov nas nima te sreče. Zato brskamo po ostalih virih. Naslednji najcenejši vir so posojila družinskih članov. Seveda si pri tem ne moremo privoščiti, da jih osušimo do zadnjega ficka. Sledijo posojila, ugodna, zelo ugodna, najbolj ugodna, izbira je kar pestra. Seveda pa bo treba posojilo nekoč vrniti in neumno je, če se zapufamo za 30 let do vrh glave. 30 let samo na kruhu in vodi je dolga doba. Jaz več kot 10 letnega posojila ne bi jemal. Če ti nisi tega mnenja poglej naslednje cifre, pa se šele potem odloči:Uporabil sem izračun ene od večjih slovenskih bank  Lahko ste prepričani, da tudi pri ostalih ni bistveno drugače. 

 Znesek kredita sprva res močno narase z večjo odplačilno dobo, po 15 letih pa komajda še kaj. Za 30 let tako dobiš le še slabih 5000Eur kredita več kot za 25let. In za teh 5000Eur boš pet dodatnih let plačeval po 500Eur na mesec. Nikar!Seveda me bodo pravi ekonomisti takoj napadli z inflacijo, pa povprečnimi donosi na kapital… Vse to seveda močno zakomplicira izračune, ampak končne ugotovitve bodo enake.  

Od posojil so za enkrat še vedno najugodnejši razni državni (npr kredit eko sklada http://www.ekosklad.si/) in občinski krediti (npr. za mlade družine). Naslednji so stanovanjski krediti komercialnih bank. Pri njih je potrebno biti pozoren na dodatne skrite stroške (zavarovanje kredita, stroški odobritve kredita, stroški vodenja kredita…). Na koncu pridejo gotovinski krediti, ki so velikokrat za krajše odplačilne dobe celo cenejši kot stanovanjski. Predvsem pa jih je lažje dobiti, pa še nekaj popusta dobimo, če mojstru plačamo z gotovino. 

Med plusi nisem omenil državne subvencije za izrabo obnovljivih virov energije (www.aure.si ), o kateri je precej govora pri prodajalcih toplotnih črpalk, peči na biomaso, toplotnih kolektorjev… Teh 2000Eur je samo še na papirju. Lansko leto so bila v prvem razpisu razdeljena vsa sredstva za 2007 in 2008. Torej bo naslednji razpis šele leta 2009. In takrat nas bo v vrsti stalo toliko, da bodo denar najverjetneje dobili le prašički pri koritu. 

S plusi smo na koncu, sedaj pa še nekaj o minusih. Nujno je že pred gradnjo narediti vsaj približni predračun. Malo vam bo v pomoč moj blog in ostale internetne informacije, malo prijatelji in znanci, ki so pred kratkim graditi, pa predračuni, ki jih poskušamo čim prej zbrati. Minuse zmanjšamo z barantanjem. Večinoma so vsi mojstri kar dovzetni za to. Če pa imaš čas in nimaš dveh levih rok, pa se da tudi z lastnim delom zmanjšati stroške.  

In tako po nekaj iteracijah vse skupaj uspešno pripeljemo do konca. Stroški so seveda malce večji kot smo sprva načrtovali, ampak po dveh letih se tega ne bomo več spominjali. Vsaj pri nas bo upam tako.

Sedaj je pa hiša končno popolnoma zaprta. V tem tednu so namontirali tudi okna v kleti in vhodna vrata v klet. Tokrat za spremembo ni nič lesenega. Okna so navadna plastična, vrata pa aluminjasta z odlično protivlomno ključavnico. Seveda so tudi cene precej drugačne. Vrata so 1000Eur, 7 manjših oken skupaj pa prav tako 1000Eur. Po nasvetu Borisa sem izbral izvajalca Murko iz Bresta pri Igu. Kvaliteta je OK, pa tudi vseh časovnih rokov se je držal. Torej, kakšnih pripomb nimam.

V tem tednu so uredili tudi balkon. Leseno ploščo so prekrili z neko high-tech izolacijo. Večslojna folija debeline 2,5 cm naj bi ustrezala debelini približno 20 cm klasične izolacije. Nanjo so nabili OSB plošče, te pa so prekrili z nepremočljivo sika folijo. Čez to pridejo samo še macesnove deske.

Večkrat trdim, da jaz svojo hišo delam s telefonom in ne z lopato. To je še vedno res, vseeno pa sem ta vikend izkoristil za to, da se bom lahko pohvalil, da sem vsaj nekaj naredil tudi sam. Iz zgornje kopalnice v pralnico v kleti sem namontiral cevi za kanal za umazano perilo. Uporabil sem kar kanalizacijske cevi premera 25cm. Preboj v kletni plati je bil že narejen, v leseno ploščo med nadstropjema pa so ga urezali mojstri, ki so postavljali nadstrešek. Seveda so uspeli z motorko poškodovati tudi električni kabel in cevi za prezračevanje, pa tudi luknja je bila premajhna. Uspel sem zaflikati cev, povečati luknjo in pritrditi kanalizacijske cevi na steno, tako da bodo lahko naslednji teden knaufarji to cev prekrili. Kot se vidi na sliki, sem imel tudi pridnega pomočnika. Sedaj zgleda takole: