Ogrevanje – peč
Kar nekaj mesecev sem pregledoval kataloge, brskal po internetu, se pogovarjal s ponudniki in mojstri, se vmes že trikrat odločil pa spet premislil ter na koncu ugotovil, da nobena varianta ni popolna.
Še najbolj enostavno je vgraditi eno enostavno, poceni plinsko peč (npr. Vaillant ali De Dietrich). Njihove kondenzacijske peči se dajo dobiti za manj kot 2000Eur.
Če pa hočeš iti s časom, privarčevati pri kurjavi, uporabiti obnovljive vire, potem stroški investicije hitro zrastejo v nebo. Tudi mene je to premamilo.
Najprej sem se navdušil nad pečmi z biomaso. Lesena hiša, v okolici vse polno gozdov. Se mi je zdelo, da bo to prava kombinacija. Vendar lastnega gozda nimam, tako da bi moral vso kurjavo nabavljati. Za varčno hišo so primerne le peči na lesne pelete, ki so nižjih moči. Najbolj priznani proizvajalci teh peči so Avstrijci. KWB in Froling imata tudi močna predstavništva v Sloveniji, kjer se da dobiti vrsto uporabnih informacij. Vse lepo in prav do prvega predračuna, ki je znašal slabih 10000Eur. Predvsem pa me je od nakupa odvrnila nestabilna cena peletov, ki je pred nekaj leti močno poskočila.
Naslednji so bili na vrsti sončni kolektorji skupaj s kondenzacijsko plinsko pečjo. Ideja sončnih kolektorjev je sicer prava, a kaj, ko delujejo le takrat, ko je poraba energije za ogrevanje najmanjša, torej poleti. V zadnjem času so razvili nove oblike kolektorjev, ki imajo boljše izkoristke tudi pozimi in v oblačnem vremenu. Cevni vakuumski kolektorji pa imajo eno veliko slabost. Poleti se pregrevajo. Kaj torej storiti, če gremo na dopust za več tednov, doma pa žge vroče sonce? Nobeden od ponudnikov mi ni znal dati pravega odgovora. Govorili so o bazenih, kamor naj bi se stekala vroča voda, pa o senčilih čez kolektorje. Nobena rešitev se mi ni zdela primerna. Obstajajo tudi heatpipe vakuumski kolektorji, kjer naj bi bil ta problem manj izrazit, še vedno pa ne popolnoma odpravljen. Pa še investicija ni prav majhna. Kolektorji (10m2 ploščati ali 6m2 vakuumski), velik zalogovnik 700l, ki je nujen v teh sistemih in kondenzacijska peč plus vse ostalo je zneslo od 10000Eur (Vaillant, De Dietrich) do 13000Eur (Waishaupt, Viessmann). Da pa bi kolektorje uporabljal le za toplo vodo, to se pa še manj splača. Nak, ne bo šlo. Gremo naprej.
Toplotne črpalke so hit zadnjih nekaj let. Preprost koncept, ki pa je nerazumljiv večini povprečnih ljudi. Kako lahko črpamo energijo iz zemlje, vode, zraka, ki ima 10C, in jo prenašamo v ogrevalni sistem, ki ima 40C in več? Se je potrebno malce spomniti srednješolske fizike in plinske enačbe p V = n R T . Ne, ne bom nakladal naprej. Bistvo, kar si je potrebno zapomniti je, da toplotna črpalka deluje na elektriko in da je sposobna 3x do 4x večjo energijo, kot jo porablja, oddati kot toploto v ogrevalni sistem. Dodatno energijo črpa iz zunanjega zraka, odpadnega zraka prezračevalnih sistemov, površinske zemlje, kamenin, podtalnice, površinskih voda, pa še kaj bi se našlo.
Najbolj enostavne in poceni so toplotne črpalke zrak-voda, ki pa imajo dve pomanjkljivosti. Najslabše delujejo ravno takrat, ko je najhladneje, pa tudi prav tihe niso.
Največji izkoristek imajo toplotne črpalke voda-voda. Kot vir toplote se lahko uporabi podtalnica, ali pa površinske vode (npr. kakšen potoček, ki teče mimo hiše). Zahteva se primeren pretok vode. Uradno si je vsaj pri podtalnici potrebno pridobiti vrsto dovoljenj za vrtanje in za izkoriščanje vira. Vsa ta dovoljenja in pa vrtanje nikakor ni poceni in se šteje v več 1000Eur.
Ostane nam še toplotna črpalka zemlja – voda, ki je nekakšna vmesna varianta tako po izkoristku kot tudi po ceni. Seveda govorim o zemeljskih kolektorjih in ne o vrtinah v kamenine, ki sistem bistveno podraži. Za zemeljske kolektorje pa je potrebno imeti okoli hiše kar nekaj m2 nepozidanih površin (travnik, vrt). Prvi približek je približno dvakrat toliko, kot je ogrevane površine v hiši. Vendar za varčne hiše ta približek ne velja, ampak je zahtevana površina bistveno manjša (od 1x do 1,5x ogrevane površine). Poleg tega ponujajo tudi kompaktne kolektorje, ki potrebno površino še zmanjšajo ( http://www.knut.si/talni_kolektorji.html ). Večina ljudi se ustraši, da bo vegetacija nad kolektorji bistveno slabše uspevala. Ponudniki seveda prepričujejo, da to ni res. Jaz tega ne upam trditi, nekateri znanci in znanci od znancev, ki toplotno črpalko že imajo, ugotavljajo, da je zemlja precej bolj suha in da vrtnine ne uspevajo najbolje, spet drugi pa, da niso opazili razlike. Verjetno je zelo pomemben tudi pravilen način polaganja.
Mi imamo okoli hiše približno 250m2, ki bo v bližnji prihodnosti travnik, zato sem že takoj ogledoval le toplotne črpalke zemlja – voda. Na trgu nastopa kar nekaj domačih izvajalcev, ki so tudi cenovno ugodni (npr. Termotehnika). Zelo močni so Skandinavci, saj je ogrevanje s toplotnimi črpalkami pri njih že dolgo zelo razširjeno. Mene je na koncu premamila ponudba podjetja Knut, ki ponuja IVT-jeve (Švedsko podjetje) toplotne črpalke. O Knutu mi je veliko dobrega znal povedati sodelavec, ki ima v svoji hiši že nekaj let njihovo toplotno črpalko. Piko na i pa je postavila njihova ponudba kompletnega sistema za ogrevanje in prezračevanja TWIN495 (http://www.knut.si/elektro_standard.html ). Ta črpalka izkorišča tako toploto površinske zemlje preko zemeljskih kolektorjev, kot tudi odpadni zrak, ki se črpa iz toplih prostorov (kopalnica, kuhinja). Tako po eni strani zagotavlja svež zrak v hiši in istočasno ekonomično ogreva hišo. Več o prezračevanju bom govoril v enem od naslednjih prispevkov. Je pa toplotna črpalka IVT TWIN495 zelo majhne moči (4kW) in je primerna res za manjše dobro izolirane hiše. Izračuni kažejo, da bo za našo hišo dovolj. Za vsak slučaj za res mrzle dni ima črpalka dodaten 6kW električni grelec, pa še kaminsko peč si bomo postavili v dnevni. Zeblo nas vsekakor ne bo!
Toplotno črpalko in 300l zalogovnik so nam konec prejšnjega tedna pripeljali. Na žalost Knut nima monterjev, ki bi peč zmontirali, tako da si odvisen od lokalnih mojstrov. Moj (Zvone Stroj iz Begunj) se je včeraj lotil dela. Je bolj mojster plinskih in oljnih peči, pri toplotnih črpalkah pa nima veliko izkušenj. A verjamem da bo s pomočjo Knutovih navodil uspešno opravil delo. Sam priklop elektrike in zagon pa bodo izvedli Knutovci sami.
Aja, še cene! Sama peč (v peči je tudi 160l bojler za sanitarno vodo) pride okoli 5500Eur, zemeljski kolektorji skupaj z vgradnjo so 700Eur, zalogovnik 300l 600Eur, prezračevanje (material in vgradnja) 3400Eur, vse ostalo 800Eur, skupaj okroglih 11000Eur. To je seveda predračun, upam da končni poračun ne bo bistveno odstopal od te številke.