Arhiv za Januar, 2008

Nadstrešek in pergola

Pa je še en teden za nami. Če odštejemo fasado, ki bo na vrsto prišla nekje pomladi, Jarisovci počasi zaključujejo svoje delo. Dolžni so nam bili še nadstrešek za avto in pergolo nad teraso. In danes je tudi to postavljeno. No, nadstrešek potrebuje še kakšen dan dela kleparja, pa bo.
Nismo pa pri nadstrešku prav nič komplicirali. Ogrodje iz smrekovega lepljenega lesa, na spodnji strani smrekov opaž, na zgornji pa siko folija z alu obrobami.. Vse skupaj zaščiteno s premazom v sivem odtenku tako kot napušč in špirovci na hiši. Nismo prav zagovorniki živih barv, ki v zadnjem času bodejo v oči na marsikateri novi pa tudi obnovljeni hiši.

Tukaj je nekaj slik:
nadstresek1.JPG nadstresek2.JPG
Nadstrešek

pergola1.JPG pergola2.JPG
Pergola

V notranjosti so zaključili polaganje lesenih plošč v mansardi. Če nisi ravno ljubitelj lesa, se v naši hiši ne bi počutil prav prijetno.  Nam pa je les všeč. Upam le, da bodo te stene prenesle napad treh mladoletnikov pod 10 let.
Les bomo zaščitili s  tungovim oljem (www.gaja-natura.si) obarvanim v belo. S tem bomo, vsaj upam tako, čim bolj obdržali svetel odtenek smreke.
Tudi okenske police so na notranji strani lesene. Zaščitene so z lanenim oljem z dodatkom čebeljega voska, tako da prenesejo tudi kakšno mokro krpo.
Imamo pa sedaj manjši problem. Na stikih lesenih plošč so zaradi nenatančne izdelave teh plošč majhni robovčki, ki bi jih bilo potrebno zbrusiti. Prav tako bi brušenje potreboval strop. A za enkrat še nismo uspeli najti junaka, ki bi se bil pripravljen lotiti tega dela. Brušenje bi moralo biti zelo fino, tako da se na lesu ne bi poznale kakšne raze. Vendar pa bi bilo potrebno na mestih obrusiti tudi kakšen milimeter.

Če imate kakšne ideje, na dan z njimi!

jedilnica1.JPG igralnica1.JPG kopalnicazgoraj1.JPG

  • Share/Bookmark

Komentarji (4) »

Pregled stroškov

Sem obljubil, da bom skupne stroške zbral v EXCEL tabelu. Nekaj časa je trajalo, ampak ta tabela je sedaj tu. Obljubim, da jo bom sproti osveževal.

Sem jo pa moral spremeniti v pdf , saj EXCEL-a nisem uspel naloadati na blog.

skupnistroski3.pdf

  • Share/Bookmark

Komentarji (18) »

Les kot končna obloga sten

Notranjost hiše dobiva svojo končno obliko. Knaufarji so delo skoraj že zaključili. Ostane jim le še del koplnice.
Sedaj so na sceno stopili mizarji, ki obdelujejo stene, ki bodo pokrite z lesom. Tukaj je nekaj slik. Resda niso najbolj kvalitetne, saj mi nagaja fotoaparat. Kot kaže bo del stroškov naše hiše tudi nabava novega fotoaparata. Tale blog brez fotografij bo hudo pomanjkljiva stvar. Niti jaz, niti ti verjetno ne bova prav zadovoljna.

notranjiles3.JPG notranjiles1.JPG

Kot se vidi na slikah, so med lesene distančnike položili izolacijo iz lesnih kosmičev. Čez pa so pritrjene lepljene plošče iz smrekovega lesa. Malce seveda tvegamo. Resda je ta les ustrezno sušen. Še vedno pa se lahko sčasoma pojavijo špranjice na stikih. Upam, da se to ne bo zgodilo oz. da bodo te špranjice skoraj nevidne. Pustimo se presenetiti.

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev »

Kako smo začeli v novem letu

Sem v zadnjem tednu kar malo zanemaril tale blog. Smo se v družini večino časa borili z virozami. Preostanek pa sem zapravil v trgovinah talnih oblog, kopalnic in kuhinj. So dobavni roki zelo pogosto dva meseca in več, kar pomeni da lovimo zadnji vlak, če se hočemo preseliti do prvega maja.
Na srečo so bili mojstri precej bolj pridni. Takoj po novem letu so zaprli še spodnji del hiše (cokl) in stene pritličja napolnili z izolacijo (leseni kosmiči). Tako se da notranjost hiše s primerno plinsko pečko prav prijetno ogreti, kar so mojstri tudi izkoriščali.
Težišče dela se je sedaj preselilo v notranjost. Ker Jarisovci vsako mogočo luknjo zapolnijo z izolacijo so to storili tudi z inštalacijsko ravnino zunanjih sten. Zapolnili so jo z lesno izolacijsko ploščo, čez pa pritrdili mavčnokartonsko ploščo. Na mestih, kjer bo namesto mavca prišla lesena plošča, pa so raje uporabili ploščo iz lesnih kosmičev.
Tudi na notranjih stenah so uporabili plošče lesnih kosmičev, ki so tudi dober zvočni izolator. So pa te plošče prav zanimive. Izgledajo bolj kot kakšen bombaž. So zelo prijetne za otip in dišijo po lesu.
Poleg Tadeja in njegove ekipe (knaufarji) so ta teden nekaj dni delali tudi štromarji. V zadnjem trenutku smo ugotovili, da nihče ni pomislil na napeljavo za regulacijo ogrevanja. Po navodilih ogrevalničarja so torej napeljali še kable od kurilnice do dnevnega prostora in do sobe v mansardi za termostate (eden na nadstropje) ter seveda tudi na severno stran hiše za zunanje tipalo.
Vzporedno s tem so vgradili tudi doze na vseh stenah, ki jih je Tadej pokril s knaufom. V petek pa so prišli še prezračevalničarji ki so skozi zunanje stene vgradili cevi za dovod svežega zraka.
Toliko. Takega tempa kot v novembru in decembru seveda ni več. Še vedno pa ni dneva, ko se ne bi v hiši kaj postorilo. Še slike:

cokl.JPG
Cokl

mansardasoba.JPG
Zunanja stena sobe v mansardi
(lesno izolacijska in mavčnokartonska plošča)

zalepljeneodprtine.JPG
Odprtine za polnjenje izolacije so zalepljene

stenekosmici.JPG
Plošče iz lesnih kosmičev

prezracevanjezunanjastena.JPG
Prezračevalna cev za dovod svežega zraka

kopalnicaninarejena.JPG
Kopalnica ostane za naslednji teden

  • Share/Bookmark

Komentarji (2) »

Konstrukcija zunanje stene

Kako je bilo vse enostavno, ko sem prelistal prvi katalog montažnih hiš. Jelovice. Sestava sten me ni kaj dosti zanimala, pravzaprav o tem tudi ni bilo kaj veliko napisanega. Kot mi je dejal eden od prodajnikov te ali kakšne druge firme, se kupci bolj zanimajo, kako bo hiša izgledala in koliko bo stala, stene so pa na koncu tako ali tako vse enake.
Tudi tebi svetujem, da takoj prekineš z branjem, če želiš ostati na tej enostavnejši in cenejši strani. Za vse ostale, ki mojega priporočila ne jemljete resno, pa ne odgovarjam za vse dodatne stroške, ki si jih boste po vsej verjetnosti nakopali pri gradnji svoje hiše.
Meni je pri ogledu Riko hiše postalo jasno, da vse skupaj le ni tako enostavno, kot sem si sprva predstavljal. Dokončno pa me je zastrupil Miro Škvorč iz Eko produkta. Parapropustnost, toplotna izolativnost, toplotna akomulacija, fazni zamik prehoda toplote, biomateriali… To so kar naenkrat postali pojmi, ki so postali bistveni pri izboru izvajalca moje hiše.

Pa poglejmo nekaj najbolj običajnih konstrukcij zunanje stene:

- običajna izvedba (Jelovica, Marles, Rihter Standard…)
Večina montažnih hiš je verjetno še vedno v tej izvedbi. Je preizkušena in kar je še najpomembneje poceni. Konstrukcija zunanje stene je ponavadi naslednja. Pod fasado je od 6 do 10cm stiropora. Med lesenim skeletom hiše je kamena ali steklena volna. Na notranji steni pa je folija (parna zapora) in mavčnokaronska ali mavčnovlaknena plošča. Slabost take hiše se pokaže predvsem poleti, saj vročina dokaj hitro vdre v hišo. Pa tudi tista folija mi ni preveč všeč. Se bojim, da se v hiši počutiš, kot bi stanoval v plastični vrečki.

- parapropustne stene (Kager DOH, Rihter Standard Plus…)
V teh stenah namesto parne zapore (folije) uporabijo parno oviro (ponavadi OSB plošča), ki pari ne preprečuje prehoda skozi steno. Zato morajo tudi vsi ostali materiali v steni paropropustni, kar pomeni da se namesto stiropora uporabi kamena volna ali lesnovlaknena izolacija. Tudi fasada mora biti paropropustna. Zelo pogosto v tako steno na notranji strani dodajo inštalacijsko ravnino. To je okoli 5cm sloj med parno oviro in mavčnokartonsko ploščo, v katero gredo vse inštalacije. S tem se tudi prepreči kakršnakoli poškodba parne ovire.
Počutje v taki hiši naj bi bilo precej prijetnejše kot pri paronepropustni klasiki.

- masivne lesene stene (Riko, KLH, Smreka, finske brunarice)
V teh hišah se namesto lesenega skeleta hiše uporabi masivni les. Riko in KLH uporabljajo smrekove lepljene plošče, Smreka in finski brunačirji pa lesena bruna (smreka oz. bor). Slabost te variante je, da les ni prav dober izolator, tako da je potrebno dodati izolacijo. Riko in KLH jo dodata na zunanjo stran (lesnovlaknene plošče), Smreka in finski brunačirji pa na notranjo stran (ponavadi kamena volna). Še vedno pa izolativnost takih sten ne dosega montažnih hiš primerljivega cenovnega razreda.
Prednost takih hiš je vsekakor prijetnost bivanja, saj les uravnava vlago v prostoru, pa tudi nasploh je prijeten material. Ima dobro toplotno akumulacijo, kar pomeni, da tudi poleti v hiši ne bo vročine.
Glavna slabost pa je visoka cena, vsaj v primeru Rikota, ki je bila moja prva izbira.

- stene, ki imajo poleg lesenega skeleta tudi izolacijo iz naravnih materialov (Rihter Natura, Kager Eco, Dama haus, Eko produkt, Jaris…)
Hiše, ki so po svojih karakteristikah in prijetnosti bivanja podobne masivnim lesenim stenam, le izolativnost je bistveno boljša.
Rihter Natura in Kager Eco sta še vedno klasični montažni hiši. Stene sestavijo v tovarni. Za izolacijo se uporabijo lesno vlaknene plošče tako na zunanji strani pod fasado kot tudi med skeletom.
Dama haus, Eko produkt, Jaris pa so skeletne hiše, katere skelet izdelajo na sami parceli. Na zunanjo stran hiše pod fasado se vgradi lesene izolacijske fasadne plošče. V skelet pa se vpiha celulozna izolacija ali lesni kosmiči.
Te hiše so zelo dobro toplotno izolativne, dihajo, uravnavajo vlago v prostoru in imajo tudi dobro toplotno akumulacijo torej tudi velik fazni zamik prehoda toplote. Vsekakor pa je tudi cena nekaj višja kot pri klasiki.
Mene so prepričali, da so tega dodatnega denarja tudi vredne. Kaj pa tebe?

  • Share/Bookmark

Komentarji (10) »