Kako nastaja naša hiška

Končno sem le zbral vse stroške. Tukaj je tabela:

skupnistroskiobvselitvi.pdf

Končna številka je kar velika, okoli 15000Eur več, kot sem predvideval. Je že tako, da vsak mojster še malo doda, pa kakšno malenkost je potrebno še urediti, na kar prej nismo pomislili. Seveda pa malenkost pri gradnji hiše pomeni zajeten kupček denarja. Vse se meri s stotinami eurov. Tisočak se tako hitro izmuzne z denarnice.

Seveda pa nismo še na koncu. Čaka nas še senčenje oken, ureditev okolice, terasa, radiatorji, pa še kaj bi se našlo. Nisem prepričan, da bo 10K Eur dovolj. Počasi bo tudi to, sedaj se nam ne mudi več.

Tukaj je pa še nekaj slikic:

Zunanjost:

 
JV fasada

JZ in SZ fasada

JZ fasada

Vrt

Notranjost:

 
Dnevna in kuhinja

 
Jedilnica in igralnica

Vrata v jedilnico

 
Spodnja kopalnica

Hodnik v mansardi

 
Spalnica in otroška soba

 
Kopalnica v mansardi

Balkon

Toliko od hiše, sedaj pa še nekaj srečnih uporabnikov:

So bili ti trije tedni, od kar smo v hiši kar pestri. Najprej smo doživeli manjšo poplavo v kleti, takoj ko smo prvič zagnali pralni stroj. Vodovodar je ugotovil, da kanalizacijska cev iz kleti sploh ni speljana do jaška. Na srečo se je zidar Grilc še isti dan odzval in na parcelo poslal bageraša, da pogleda, kaj se je v resnici zgodilo. V vsej vnemi reševanja nastalega problema smo vsi skupaj pozabili, da na istem mestu kot kanalizacijske cevi iz hiše izstopajo tudi cevi talnega kolektorja toplotne črpalke. Ni potrebno dvakrat ugibati, cevi so seveda potegnile ta kratko in okoli hiše je zasmrdelo po antifrizu. Pa spet telefon v roke in mojstre na kup. Najprej so rešili kanalizacijo. Cev iz hiše je bila polomljena in staknjena iz jaška - posledica nemarnega zakopavanja hiše. Mimogrede so še zabetonirali muldo v jašku, kar so lansko leto pozabili narediti.  Nato so prišli Knutovci in kolektorje zakrpali in istočasno ugotovili, da je poškodovana tudi napeljava v hiši. Smo morali poklicati še našega ogrevalničarja Stroja, da je popravil tudi to. Ta teden pridejo še enkrat Knutovci, da kolektorje napolnijo z medijem.

Drugače pa je bivanje v hiši prijetno in skoraj se ne spomnimo več starega stanovanja. Ker smo v naselju šele tretji, ki smo se priselili, je ulica mirna in otroci se brez nevarnosti igrajo okoli hiše. Dolgčas tudi staršem ni, je potrebno še toliko postoriti v in okoli hiše. V kleti je še precej selitvenih škatel, ki čakajo na praznjenje. Na vrtu že raste solatka, hitimo tudi s pripravo terena za sajenje trave. Poleg tega pa nam redno čiščenje vzame precej več časa kot smo bili navajeni v stanovanju. Vseh del še nimamo razdeljenih in uravnoteženih, kar včasih pripelje tudi do kakšnega nesporazuma.

Hiša nam je še vedno oz. vedno bolj všeč. Prostori so večji, kot smo si predstavljali. Po parketu večinoma hodimo kar bosi. Tuš kabina z Hansgrohejevim raindance tušem je vsak večer polno zasedena. Akustika dnevne sobe je vsaj za moje nestrokovno mnenje precej boljša, kot smo bili navajeni v prejšnjem stanovanju. Na novo kuhinjo se še navajamo. Presenetila nas je tudi izredno dobra zvočna izolativnost hiše. Trenutni biserček pa je balkonček, na katerem se redno odvijajo čajanke in kavanke. Tudi otroci so navdušeni. Pod nami ni nobenega sitnega soseda, ki bi butal v strop ob vsakem malce večjem trušču. Radio se lahko da tudi malo bolj na glas. Okoli hiše je dovolj peska za največji peskovnik. Le Anžeta je začetno navdušenje nad lastno sobo kaj hitro minilo. Je bilo preveč dolgočasno. Tako sedaj spet vsi trije spijo v eni sobi in lahko si mislite, kakšno je vzdušje zvečer pred spanjem,

Minusi so majhni in nas skoraj ne motijo, ampak naj jih vseeno omenim. Leseni strop pritličja je razpokal bolj, kot sem pričakoval. Verjetno bi morali vgraditi masivne plošče boljšega kvalitetnega razreda. Prezračevanje deluje, vendar nimamo nobene kontrole nad njim. Trenutno se še pogovarjam s Knutom, kako bi to kontrolo vgradili v peč. Kuhinja bi bila lahko kvalitetnejše zmontirana. Parket je kar občutljiv in vsaj sedaj na začetku nas vsaka črtica zbode v oči.

Denarnica pravi, da se mojstrov moramo čim bolj izogibati. To ti spoštujejo še bolj, kot bi si mi želeli. Še za tiste nujne malenkosti, ki so nam še ostale (ponikovalnica za meteorno vodo, priklop žlebov na cisterno za deževnico, priklop deževnice na vodovodni sistem, kitanje in pleskanje sten okoli stopnišča) nam jih ne uspe zvabiti. Se mi zdi, da smo takoj, ko smo se vselili, padli v tretjo ligo naročnikov. Če bi tako zidal celo hišo, jo ne bi sezidal 10 let. Ampak sedaj se nam ne mudi več, tako da smo bolj potrpežljivi.

Lopata in šajtrga sta pa vsak dan pripravljena za delo. Tudi delavcema (jaz in Anže) začetne vneme še ni zmanjkalo. Zato, gremo naprej!

Petek, 25.4.
7:30
Ko pridem do hiše so fasaderji že na delu. Čakali smo jih dolgo, ampak ko gre zares, pa zasedejo vse odre okoli hiše. Vsaj pet jih je.
Prav tako prispejo tudi mojstri za macesnovo fasado.

12:00
Končni sloj fasade zaključen. Odri podrti.

13:00
Ekipa za selitve (sodelavci, sorodniki, prijatelji) prične z delom. Hladilnik, štedilnik, skrinja, pralni, pomivalni stroj, postelje … Komaj sproti razdiram, tako hitro mi odnašajo stvari po 56 stopnicah iz stanovanja v kombi in naprej v hišo.

15:00
Prispejo špenglarji. Sprva nevihta močno ovira delo, kasneje celo posije sonce. Žlebovi so kmalu napeljani do tal in fasada je rešena.
Mizarje na macesnovi fasadi tudi dež ne moti.

18:00
Glavni val preseljevanja zaključen. Začne se žurka.

20:00
Otroci že ležijo v svojih posteljah, a miru še dolgo ne bo. Ne boste verjeli, po lastni želji spet vsi trije spijo v eni sobi. Jim je preveč dolgčas vsakemu v svoji sobi.

21:00
ŠAMPANJEC

Sobota, 26.4.
Jutro je kar prekmalu tu. Za to poskrbijo otroci in pa tudi mojstri mizarji, ki že navsezgodaj nadaljujejo z izdelavo macesnove fasade. Tudi danes bodo na delu do večera.
Mi poskušamo vzpostaviti red med desetinami škatel in njihovo vsebino. Pravzaprav se mi zdi, da cel dan samo nekaj iščem. Vmes še nekajkrat skočim do stanovanja in pripeljem še nekaj dodatnih škatel.
Telemahovci nam priklopijo kabelsko televizijo in internet.
Zvečer je macesnova fasada skoraj zaključena, prav tako balkon, ostaja še ograja balkona in pa nekaj zaključkov. Ja, še za en dan dela bo.

Nedelja, 27.4.
Praznik, pa še nedelja, res je to najprimernejši čas za krst ravnokar kupljene lopate in šajtrge. Pa ne samo krst, cel dan vozim zemljo na prostor, kjer naj bi bil v kratkem vrt. Zvečer imam roke skoraj do tal, pa tudi kakšen žuljček se najde.

Ponedeljek, 28.4.
Zelo smo veseli, ko se na vratih pokažejo mojstri Tur lesa iz Komende, ki izdelujejo in montirajo notranja vrata. Resda ne vztrajajo prav dolgo. Obljubijo, da jutri začnejo bolj zgodaj.

Torek, 29.4.
Res, vratarji so pred osmo že v hiši. Ob enajstih se jim pridružita še mojstra Mizarstva Zupanc, kjer smo naročili kuhinjo.
Ob štirih so vrata v ležajih. Odlično, še eni mojstri, ki delo izvrstno in pravočasno opravijo in to za ceno, ki je primerljiva s ceno dražjih industrijskih vrat (420Eur - podboj, vratno krilo, montaža). Še dobrih 60Eur ekstra so vovkove kljuke. Jih je izbrala Urša. Tudi meni so zelo všeč, čeprav sem sprva zaradi cene globoko požrl slino.
Kuhničarji vztrajajo do osmih zvečer.

Sreda, 30.4.
Mizarji za kuhinjo nadaljujejo z delom in ob šestih je delo opravljeno. Končni račun za nekaj 10Eur odstopa od pričakovanega, ampak to je pri 5000Eur relativno zanemarljiv znesek. Seveda pa mi bodo tudi ta dodatek morali razložiti. Drugače pa je kuhinja lepa in se lepo vključi v prostor.
Jaz sem malo predelal omarico za dnevno sobo. Spodnje nadstropje tako počasi dobiva svojo končno obliko.

Četrtek, 1.5.
Še zadnjič se odpravim v naše prejšnje stanovanje. Čeprav se mi zdi, da smo preselili že skoraj vse, odpeljem še tri prtljažnike stvari, večinoma iz kuhinje in shrambe v kleti. Sledi še končno čiščenje stanovanja in ob petih predaja ključev novim lastnikom.
Zvečer posadimo naš novi vrt s solato, korenjem, redkvico, porom…

Glavno poglavje naše zgodbe gradnje hiše je zaključeno. 9 mesecev od vložitve projekta za gradbeno dovoljenje, manj kot 7 mesecev od začetka gradnje. Sem na začetku tega bloga ponujal stavo, ali nam bo načrt uspel. Če si stavil name, si dobil, za ostale pa, moj bančni račun je XXXXXXXX.

Naslednjič pa nekaj slik naše hiše.

Sem prejšnjič obljubljal naslednji prispevek že iz nove hiše. Ampak si ne morem kaj, da ne bi takoj objavil naše najnovejše pridobitve - stopnic. In to zato, ker so tko dobre, da jih vsi samo še občudujemo. Pa presodi še ti:

Izdelali so jih v Mizarstvu Štibelj iz Selc pri Škofji Loki. So pa iz jesenovega lesa po posebnem izboru, tako da pašejo k parketu. Poleg tega da so izvrsni mojstri, je bilo sodelovanje z njimi prav prijetno. Še cena, po predračunu je bilo 3800Eur, račun pa še čakam.

Kot se za pravi projekt spodobi, zadnje dni poskušamo ujeti to, kar smo zamudili v preteklih mesecih. Pa pojdimo kar po vrsti:

Parketar je svoje delo opravil v ponedeljek. Položil je še parket v kopalnici in pluto v kuhinji. Za kopalnico smo dolgo iskali parket, ki je primeren za vlažne prostore in istočasno tudi za talno gretje. Takega, vsaj po reklamah sodeč, ponuja Weitzer. Njihov Wave ima zanimivo neravno površino, po kateri je prav prijetno hoditi. ( http://www.weitzer-parkett.at/site/index.php?id=415&L=2&kid=1&pid=35&main=bilder.htm# ) Seveda pa cena ni malenkostna, slabih 100Eur na m2 za hrastovega v spodnji kopalnici in prav toliko tudi za jesenovega v zgornji kopalnici. Na srečo se prav veliko kvadratov ne nabere, tako da smo debelo požrli slino in plačali tudi ta luksus.
V kuhinji smo se odločili za pluto. To je nekakšen kompromis med toploto lesa in trpežnostjo keramike.

Ta teden so se oglasili tudi vodovodarji. Če bo vse posreči bodo danes kopalnice gotove. Smo se že šalili, da bo potrebno na WC hoditi kar z lopatko na sosednji travnik. Na srečo je Marjan Flajs mojster, na katerega se lahko zaneseš.

Ne bi verjeli, danes so se oglasili tudi prezračevalničarji in končno namontirali lopute v cevi, ki vodijo skozi steno.

Tudi Jarisovci so spet na delu. Zaključujejo fasado, seveda če jim vreme to dopušča.

Pa še mi. Skoraj smo se že preselili. Omare so že v hiši, večina oblek tudi. Konec tedna bomo preselili še aparate in postelje, s posteljami pa seveda tudi sebe. Otroci že komaj čakajo. Nuša pravi, da po hiši sploh ne bo več hodila, ampak samo skakala. To, da ne bo nobene sosede več pod nami, bo potrebno dobro izkoristiti.
Dobili smo tudi hišno številko (Langusova 82) in nemudoma smo se prijavili na ta naslov. Pričakujemo prvi obisk poštarja.

Kaj nam še ostane? Stopnice, obljubljene so jutri. Na notranja vrata in kuhinjo pa bo potrebno še kak dan počakati. Za enkrat še vedno velja, da bo vse gotovo pred prvim majem. Res pa, da malo dvomim v to.

Naslednji prispevek bo torej že iz nove hiše. Telemachovci obljubljajo, da bomo pred prvim majem tudi komunikacijsko povezani s svetom. Takoj, ko se bo to zgodilo, bom objavil veselo novico o preselitvi in malo manj veselo o skupnih stroških.

Še nekaj selitvenih fotk:

Po nekaj dnevih zavlačevanja nam je le uspelo. Eden od nujnih predpogojev naše selitve je izpolnjen. PARKET! Sedaj pa samo še v copatkih v hišo!!!
Ko smo zvabili mojstra parketarja v hišo, se je vse skupaj odvijalo zelo hitro. En dan na nadstropje, torej skupaj dva dneva in parket je bil položen. Ker smo izbrali gotovi parket, ni potrebno nobenega brušenja in lakiranja. Mogoče ga bomo samo še enkrat pooljili, pa še to ni nujno potrebno.
Tukaj je nekaj slikic:

Parket je jesenov in je zelo pisan. To smo si tudi želeli. Se mi zdi da je bolj naravnega videza, pa še sobe precej poživi. Na veliko presenečenje je tak parket precej cenejši, kot tisti brez temnih vzorcev. Vsaj enkrat. Ponavadi je tisto, kar nam je všeč tudi najdražje.
Smo pa po nekaj obiskih parketnih salonov ugotovili, da je od kvalitetnejših najcenejši Steierer parket, ki ga uvaža Slovenijales. Ponujajo tako dvoslojnega, ki je primernejši za talno gretje, kot tudi troslojnega, ki je cenejši, pa še izbira vzorcev in končnih obdelav je večja. Mi smo na koncu izbrali troslojnega Novoloc jesen struktur, oljen. Meni ga je mojster Matjaž Urana z Ljubljane priskrbel za slabih 28Eur na m2.
Sva se pa z Uršo precej pogovarjala o končni obdelavi lesa. Jaz sem bil takoj za oljenega, njo pa je skrbelo čiščenje in vzdrževanje. A po nekaj zagotovilih mojstrov in tudi lastnikov oljenega parketa se je omehčala. Še posebej pa jo je prepričal otip oljenega parketa, ki je precej prijetnejši kot lakiran. Resda je oljen občutljivejši, a poškodbe se tudi precej lažje popravijo.
Parketar svojega dela še ni opravil do konca. Čakata ga še kopalnici in pa stranske letve po celi hiši. Po njegovih zagotovilih bo do konca tedna tudi to zaključeno.
So se pa včeraj oglasili tudi fasaderji. Če se bo vreme končno ustalilo, bo hiša v kratkem spremenila tudi svojo zunanjo podobo.

Ja, prejšnji teden smo pa bolj slabo izkoristili. Mojstrov kljub obljubam v hišo ni bilo, pa še na telefon sem jih le stežka dobil. In ker se nam čas izteka, sem bil kar malo nervozen. Predvsem željno čakamo parketarja, ki pa je sedaj 110% obljubil, da v sredo začne z delom. Fasada lahko počaka in verjetno glede na vremensko tudi bo. Malarji danes zaključujejo delo. Pravzaprav bi ga zaključili že prejšnji teden, če jim ne bi že pobeljene stene prav prijetno popacal z oljno barvo (tungovo in laneno olje), ki sem jo nanašal na lesene stene in strop. Prezračevalničarji so nas nenapovedano obiskali, a opravili le polovično delo.
Pa še računalnik mi je crknil, tako da sem sedaj doma internetno odrezan od sveta (Pardon, sem bil. Moram pa sedaj službenega laptopa prinašati domov.). Jasno, ravno ob pravem trenutku. Komaj čakam, da še nekaj tistega bornega denarja, ki je še ostal na računu, porabim za plačilo popravila.
Da ne bo vse tako črno, štromarji so svoje delo dokončno opravili in to takoj, ko smo jih poklicali. Vhodni zvonček že zvoni, kar je izredno razveselilo otroke.

Že nekaj časa obljubljam prezračevanje kot temo prispevka. Če bomo čakali na mojstre, da zaključijo svoje delo, bomo še dolgo čakali. Pa jim bodimo za vzgled.
Sodobna tehnologija izdelave stavbnega pohištva je zelo napredovala in toplotne izgube skozi okna in vrata so se močno zmanjšale. Ampak da ne bo vse tako lepo, smo sodobni graditelji pokasirali popolnoma nov problem, s katerim se našim staršem ni bilo potrebno ubadati. Odlično tesnjenje oken pomeni tudi, da se zrak v prostoru ne menja. Človek pa potrebuje za dobro počutje svež, kisika poln zrak. Odvajati je potrebno tudi vonjave, vlago, razne organske spojine, radon …, ki se v zrak v hiši izločajo iz tal, sten, omar… Celoten zrak v prostoru naj bi se zamenjal večkrat na dan.
Najbolj enostavno je seveda zračenje z odpiranjem oken. Prezračevalo naj bi se vsake dve do tri ure in to z na stežaj odprtimi okni. Seveda pa s tem izgubljamo energijo, kar se pri dobroizoliranih hišah še posebej pozna. Kar do 40% vseh izgub lahko prištevamo k prezračevanju. Pa še ena huda pomanjkljivost je takega načina zračenja. Ne predstavljam si, da bi vsake tri ure odpiral okna, niti podnevi, kaj šele ponoči.

Jasno, če nam odpiranje oken ne leži, dobimo pa takoj nove, nikakor ne majhne stroške prezračevalnega sistema. Najbolj pogosto se investitotrji odločijo za vgradnjo rekuperatorja, ki energijo odpadnega zraka z več kot 90% izkoristkom prenesejo na svež zrak, ki se skozi reže vpihuje v prostore. Vse lepo in prav, poleg visoke cene ima ta rešitev še eno pomanjkljivost. Zrak se vpihuje po dolgih ceveh, ki vodijo od rekuperatorja v prostore. In v teh ceveh se sčasoma naberejo nečistoče. Vpihani zrak ni več tako čist, kot bi pričakovali. Čiščenje cevi pa je zapleteno in verjetno ne ravno poceni. Seveda pa ima tak prezračevalni sistem precej prednosti. Lahko ga nadgradimo v sistem za toplozračno ogrevanje in hlajenje.

Naslednja oblika so lokalne prezračevalne naprave, ki jih namontiramo na stene v vsak večji prostor. Opravljajo enako delo kot rekuperator, a ne centralizirano, ampak lokalno. Tako so tudi cevi prezračevalnega sistema precej krajše in manj občutljive na nabiranje nečistoč. Pa tudi čistimo jih laže. Cena je precej manjša. Imamo pa v vsakem večjem prostoru napravico podobno klimatski napravi, ki verjetno tudi ni popolnoma tiha. Prav veliko izbire takih prezračevalnih naprav vsaj na slovenskem trgu ni. Eno ponuja Mitsubishi - VL100UE:
mitsubishi.pdf

Mi pa smo izbrali tretjo možnost, ki je povezana z načinom ogrevanja. IVT ponuja toplotno črpalko (TWIN 495), ki združuje tako ogrevalno kot tudi prezračevalno funkcijo. Prezračevanje poteka tako, da se topel zrak iz kopalnice, kuhinje in hodnikov črpa v toplotno črpalko. Vsi ostali prostori imajo lopute skozi zunanjo steno. Ko se odpadni zrak črpa, v hiši nastane podtlak in svež, hladen zrak skozi stenske lopute prihaja v prostor. Topel odpadni zrak pa izkoristi toplotna črpalka za ogrevanje ogrevalne in sanitarne vode. Bolj natančno je vse opisano na:
manual_495_twin_eng_20.pdf

Za ta način prezračevanja sem se odločil zaradi relativne cenenosti (celoten sistem prezračevanja in ogrevanja brez radiatorjev in talnega ogrevanja skupaj z delom 11000Eur) in predvsem zato, ker se zrak v prostor dovaja po kratkih le za debelino zunanje stene dolgih ceveh, tako da ne bomo imeli problemov z umazanijo po ceveh.
Seveda pa ima tak način prezračevanja tudi slabosti. Ne moremo ga uporabiti za hlajenje prostorov. Tudi stalen podtlak v prostorih naj bi po mnenju nekaterih (ki seveda ponujajo drugačne rešitve) povzročal slabše počutje. Vsekakor pa bo potrebno biti izredno pazljiv pri izboru kaminske peči, saj le nekateri seveda dražji modeli zagotavljajo 100% neprodušnost. Po nekajurnem sprehodu po internetu sem našel naslednje peči. Ali res delujejo, tako kot je opisano, pa ne morem zagotoviti.
kamini.pdf

Nam je celotni prezračevalni in ogrevalni sistem (brez radiatorjev, talnega ogrevanja in ureditve kurilnice) izvedlo podjetje Knut, ki je tudi uvoznik švedskih toplotnih črpalk IVT. Pravzaprav prezračevanje izvajajo njihovi podizvajalci Klivent iz Medvod, s katerimi pa se nismo ravno ujeli. Knutovci sami so bili precej bolj odzivni, le podrobnejše informacije je bilo včasih od njih težko dobiti.

V vseh primerih pa je priporočljivo projektiranje prezračevalnega sistema prepustiti strokovnjaku, ki pravilno izračuna vse zahtevane pretoke. Je pa dandanes takega strokovnjaka kar težko dobiti. Vsi prezračevalničarji se bolj ukvarjajo s prezračevanjem večjih stavb. Mojega projektanta so mi priporočili Knutovci. Andrej Božič iz Velenja je svoje delo dobro in pravočasno opravil.

Še nekaj slik:

Kurilnica

Razvod cevi

Sesalna loputa

Vpihovalna loputa

Sem malo zapostavil tale blog. Vedno več je dela tudi za mene v hiši in vedno manj zagretosti za pisanje v poznih večernih urah. Bomo zdržali še ta mesec. Nekaj tem nas še čaka.

Marec je bil pravzaprav kar malce dolgočasen. Kot da bi mojstri zajeli sapo pred aprilskim finišem. Smo pa hišo cel mesec ogrevali in pospešeno sušili estrihe. Prostori so že prav lepo topli in sedaj tudi Urša že verjame, da jo v novi hiši, kljub peči brez ognja, ne bo zeblo.

No, nekaj mojstrov nas je pa vseeno obiskalo. Pečarji so v kopalnicah in na hodniku položili ploščice. Mimogrede so še vgradili kadi. Prav poceni niso bili (1000Eur), so pa delo opravili izvrstno. Malarji so stene pobrusili, sedaj jih čaka le še beljenje.

Tudi Jarisovci so se spet oglasili. Pobrusili so lesene stene in zakrpali luknje v lesenem stropu. Pripeljali so tudi macesnove deske za fasado in jih v špici tudi že položili. Sedaj čakamo le še na lep topel teden za ureditev zunanjega izgleda hiše (fasade) in balkona. Ampak na ta teden bomo, kot kaže vremenska, še nekaj časa čakali.

Pa še mi. Smo se že začeli seliti. Ampak, ko sem pripeljal vso zimsko opremo, je bil en prostor v kleti poln. Sem ugotovil, da bi bilo bolje, da najprej v shrambi in športni sobi izdelam police. Še prej pa bi bilo potrebno urediti tla. Tako sem te praznike polagal topli pod in sestavljal police, Urša pa je temeljito počistila celo hišo.

Naslednji teden pričakujem mojstre za prezračevanje, da dokončno uredijo naš prezračevalni sistem. Pravzaprav jih pričakujem že kar nekaj časa. Tudi obljubljeni prispevek o prezračevanju v mojem blogu čaka na njih. Bi rad vse skupaj pred objavo tudi fotodokumentiral.

Pa še nekaj slik kopalnic. Smo se malo igrali z barvami in se mi zdi, da nam je kar uspelo.

Kopalnica spodaj

Kopalnica zgoraj

Že dolgo nisem objavil slike celotne hiše. Tukaj je ena v hladnem sončnem jutru, da ne pozabimo, kako vse skupaj v kompletu izleda. Na drugi sliki pa se že vidi nekaj macesnove fasade, ki so jo Jarisovci ta teden položili.

Centralno ogrevanje je že nekaj desetletij standard za večino slovenskih domov. Ampak vprašanje je, kako toploto iz centralnega dela (kurilnica) širimo po prostorih. Večinoma je medij prenosa voda, v zadnjem času pa vse popularnejši postaja zrak. Govorim seveda o toplozračnem ogrevanju, ko se zrak ustrezno ogreje in po možnosti tudi navlaži potem pa se po ceveh vpihuje v prostore. Na ta način imaš v enem zamahu rešeno ogrevanje, prezračevanje in hlajenje. Vendar pa zrak prevzame zelo malo energije v primerjavi s tekočimi mediji. Zato so potrebni precej večji pretoki kot za navadno zračenje. Še ena slabost tega sistema je, da se po ceveh za vpihovanje začno nabirati nečistoče, ki jih je zelo težko očistiti. To je bil zadosten razlog, da smo se temu načinu ogrevanja mi odpovedali.
Pravzaprav smo sprva nameravali vgraditi klasično radiatorsko, potem pa smo se na prigovarjanje sodelavca odločili tudi za talno. V igri je bilo tudi stensko ogrevanje, ki naj bi združevalo prednosti talnega in radiatorskega, pa še hladiti bi se dalo.
Po nasvetu mojega projektanta strojnih inštalacij, sem se stenskemu načinu odpovedal. Govoril je o komplikacijah odzračevanja takega sistema, pa tudi prostih sten bi mi zmanjkalo.
Kaj smo torej na koncu izbrali? V spodnjih prostorih imam talno ogrevanje, dodatno pa še tri radiatorje. Talno gretje zagotavlja ugodno toplotno vertikalno razporeditev in s tem tudi manjšo potrebno temperaturo v prostoru. Konice pa bom pokrival z radiatorji. S tem dobim regulacijsko manj tog sistem.
V zgornjih spalnih prostorih pa sem se odločil samo za radiatorsko ogrevanje, saj v teh prostorih želim večinoma nižjo temperaturo z možnostjo hitre regulacije. Npr. ko se želi otrok igrati v svoji sobi, prostor hitro ogrejem, pred spanjem pa ga ponovno hitro ohladim. To pa mi zagotavljajo le radiatorji. Ker sem izbral toplotno črpalko, ki omogoča le nizkotemperaturno ogrevanje, so dimenzije radiatorjev večje in so računsko prilagojeni 45C.
Seveda pa ima taka kombinacija radiatorskega in talnega ogrevanja svoje minuse. Prvi je ta, da potrebujem dva ogrevalna kroga, kar za seboj potegne večje stroške ureditve kurilnice (ravno čakam račun za to). Drugi dolgoročnejši minus pa je, da bo potrebna temperatura v zalogovniku višja, kot pa če bi uporabljal le talno gretje, torej bo tudi izkoristek toplotne črpalke slabši. Računam na to, da bo večino leta ta razlika temperatur ogrevalnih krogov minimalna.
Tudi regulacija takega sistema je precej kompleksna in za enkrat še ne vem popolnoma, ali bo delovala, tako kot je zamišljeno. Osnova je senzor zunanje temperature na osnovi katere se nastavi ogrevalna krivulja v peči. Dodatno je v vsakem nadstropju sobni termostat, s katerima se regulira mešalni ventil in s tem temperatura vode v talnem ogrevanju in radiatorjih. Vsak radiator ima še svoj termostatski ventil, s katerim se najhitreje regulira temperatura v prostoru (npr. ob hitrih spremembah – ogrevanje sonca skozi šipe).